Občani  v veliki meri upoštevamo prošnje in se vedemo tako, da gasilci zaradi nas v času epidemije nimajo veliko dela. S tem se strinja tudi poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Postojna Tadej Smrdel. Pravi, da razen nekaj manjših požarov zaradi kurjenja na vrtovih in enega malo večjega pri Zagonu, postojnski gasilci v času epidemije še niso imeli večjega dela. 

Delo gasilcev seveda presega gašenje požarov, saj imajo že nekaj let precej več dela s pomočjo v prometnih nesrečah. V tem času ga na srečo skoraj nimajo. Pozna se, da je prometa zaradi omejitve gibanja manj. 

Tadej Smrdel

Foto: osebni arhiv 

Med naravnimi znamenitostmi Slovenije, ki jih v tem času ne moremo obiskati, je tudi svetovno znana Križna jama. Upravljanje te vodne jame velja za vzor, kako jamo urediti za obisk, a vendar čim manj posegati v občutljivo območje.

Vodniki obiskovalcem tudi ne predstavijo le podzemnih kraških pojavov, živali in kosti jamskih medvedov, ampak z njimi spregovorijo tudi o varovanju okolja. Križno jamo upravlja Društvo ljubiteljev Križne jame. Predsednik društva Gašper Modic pravi, da člani, tudi če je jama zaprta, ne mirujejo. Nekaj dela so našli v okolici jame, končno  je dovolj časa za urejane arhiva in raziskovanje okolice jame. Poslušaj. 

Foto: arhiv Društva ljubiteljev Križne jame 

Še pred koncem leta naj bi v Postojni zaključili širitev pokopališča in urejanje platoja pred poslovilno vežico. Tega bodo podaljšali do obstoječe poti, postavili oporni zid in na novo tlakovali tudi površino pred kapelo.

Gradbena dela tečejo tudi v času izrednih razmer, pravi Robert Ozbič z občine Postojna. Mesto bo pridobilo 184 grobnih polj, 37 žarnih grobov in 230 žarnih niš, investicija bo veljala 450 tisoč evrov.  Marsikoga pa boli pogled na del pokopališča, kjer so prej rasle ciprese.  Župan Igor Marentič pravi, da jih je bilo treba nujno podreti.

Foto: arhiv Občine Postojna 

Cerkev sv. Petra stoji na rahli vzpetini v zahodnem delu pivškega trškega jedra. Obdaja jo cerkvena ograda, znotraj katere je tudi pokopališče. Stavba je v osnovi srednjeveška, skupaj s krajem se omenja že leta 1300.

O njenem srednjeveškem poreklu govorita tudi star patrocinij sv. Petra in stroga pravilna usmerjenost prezbiterija proti vzhodu, kar je značilno za srednjeveške cerkve. Današnjo podobo je dobila z obsežno prezidavo sredi 17. stoletja. Kasneje večjih posegov na zunanjščini ni bilo več. Kaj pa v opremi in poslikavah? Odgovor smo poiskali pri višji konservatorki Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici Minki Osojnik. Poslušaj. 

Foto: wikipedia 

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Logatec Bogdan Oblak pravi, da so logaški obrtniki bolj prizadeti zaradi epidemije same kot zaradi ukrepov, ki jih je prinesla s sabo. Pozdravljajo večino ukrepov, ki jih je vlada sprejela v pomoč gospodarstvu. Oboji imajo enak cilj: čim hitreje preiti iz epidemije v okrevanje gospodarstva in nato v gospodarjenje, kot je bilo pred krizo. Nove potrebe in nova vprašanja pa se jim porajajo sproti, po večini pa ugotavljajo, da bi se dalo stvari poenostaviti. 

Veliko pričakujejo od drugega paketa ukrepov oziroma zakona, ki je v pripravi. V Logatcu ni obrtnika, ki ga zdajšnji položaj, ne bi prizadel. Bogdan Oblak pa tako logaške kot ostale obrtnike in gospodarstvenike deli na tri skupine. Najbolj so prizadeti tisti, ki so ustavili delo, sledijo jim tisti, ki so posredno odvisni od njih in logistike. Tretji pa so vojni dobičkarji. Poslušaj. 

foto: OZS Logatec