Prva osebna zavarovalnica v sklopu akcije Dan prihodnosti, ki ga v Sloveniji obeležujemo 14. decembra, v letu 2020 spodbuja razvoj slovenskega čebelarstva in prenos znanja na mlade čebelarje. Skupaj s partnerjem projekta, Čebelarsko zvezo Slovenije, je pristopila k družbeno odgovornemu projektu.  V sklopu projekta bo  štirim čebelarskim društvom, v okviru katerih delujejo čebelarski krožki na osnovnih in srednjih šolah, namenila sponzorska sredstva za postavitev učnih čebelnjakov s panji in čebeljimi družinami.

Razpis za izbor upravičencev za postavitev treh učnih čebelnjakov za delovanje čebelarskih krožkov je bil odprt na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Četrti sponzoriran učni čebelnjak z AŽ čebeljimi panji in tremi čebeljimi družinami bo prvo izročilo ČD Stična, kjer bo deloval čebelarski krožek in kjer bo v letu 2020 potekalo mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev.

Strokovna komisija je pripravila izbor upravičencev. Med štirimi izbranimi čebelarskimi društvi je tudi Čebelarsko društvo Pivka. Spletno glasovanje poteka do 29. februarja. Zmagalo bo društvo, ki bo prejelo največ glasov. 

Vir: prva.si 

Drugega februarja leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta konvencija o mokriščih, zato ta dan praznujemo svetovni dan mokrišč. Svetovno pomembna imenujemo ramsarska. Med njimi so tri slovenska: Škocjanske jame, Sečoveljske soline in že 14 let tudi Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom.

Notranjski regijski park bo svetovni dan mokrišč in vpis jezera med ramsarska v nedeljo obeležil s kratkim potepom po prvem delu nove usmerjene sprehajalne poti Drvošec. Zaposleni na parku bodo še posebej veseli domačinov, saj bi jim radi pokazali, kaj delajo. Zagotovilo, da radovednim očem ne bo ušlo prav nič, pa je družba biologa Jošta Stergarška. Poslušaj. 

Foto: Notranjski regijski park 

O številnih primerih gripe poročajo z vseh koncev Slovenije, na pravo malo epidemijo pa že spominjajo tudi razmere na Postojnskem. Kot je povedala direktorica ZD Postojna, primarijka Irena Vatovec, se je gripa poleg viroznih obolenj sicer pojavljala že ob koncu lanskega leta. Najhuje  je bilo prejšnji konec tedna, ko so v ambulantah nujne medicinske pomoči doživeli pravi naval bolnikov, samo v ponedeljek pa je v šolski ambulanti pomoč iskalo kar 75 malih bolnikov.

Zdravnica svetuje, da ob tipičnih znakih bolezni ostanete doma, lajšate simptome  in vprašate za nasvet po telefonu. Obisk zdravnika pa svetuje samo v primeru, da se vam stanje močno poslabša. Ob tem staršem polaga na srce, naj bolnih otrok ne vodijo v varstvo starim staršem, saj s tem prispevajo k hitrejšemu širjenju bolezni. Več v prispevku. č

Kaj imata skupnega Jonas Žnidaršič in Žan Papič? Kaj pa 4. stoletje in San Marino? Na vse to smo včeraj nazdravljali s pomarančnim sokom in odgovarjali na vprašanja v kvizu “Izberi ali poberi”!

https://www.facebook.com/150179498350338/videos/1934655026667165/

 Snežniški grajski kompleks nima dobrega gospodarja. Grad, katerega upravlja Narodni muzej Slovenije, je odprt, del pristav je obnovljen, te pa kulturno ministrstvo neuspešno oddaja v najem. Na ministrstvu tako razmišljajo, da bi spremenili zakonodajo in v najem zasebniku oddali kompleks v celoti.

Območje gradu in grad sta kulturni spomenik državnega pomena. Kako je z oddajo tako pomembne dediščine v najem, nam je razložila arheologinja in muzeologinja ddr. Verena Vidrih Perko, ki je tudi pobudnica in soustanoviteljica doktorskega študija heritologije na Univerzi v Ljubljani. “Ne gre izključno za muzejski objekt, ampak za širši dediščinski objekt,” razlaga. Opozarja, da je pri tej potezi potrebna skrajna previdnost – tako zaradi same dediščine, s katero se mora še naprej ukvarjati stroka, kot zaradi njene dostopnosti širši javnosti. “Kdor bo imel kompleks v rokah, bo moral zagotoviti dostopnost do objekta v približno takem obsegu, kot je sedaj. Objekt ne sme postati predmet elitizma.” Mednarodne pogodbe, slovenska zakonodaja in ustava nalaga vsem, ki skrbijo za dediščino, dostopnost in možnost, da sodelujejo pri upravljanju nekega takega dediščinskega objekta. “Pravno in strokovno se je treba pripraviti, da bi preprečili morebitne negativne posledice,” je prepričana strokovnjakinja, ki ni a priori proti takšni potezi. 

Foto: Gorenjski muzej Kranj