Učiteljski pevski zbor Osnovne šole Pivka deluje že od leta 2014. Ideja o učiteljskem pevskem zboru naj bi zorela več let, pravi zborovodkinja Damjana Morel.

Pobudo zanj naj bi dale učiteljice same. Zbor danes šteje 18 članic, v njem pa ne prepevajo samo učiteljice. To soboto pa članice učiteljskega pevskega zbora prirejajo prvi samostojni koncert, ki se bo ob 19. uri odvijal v avli OŠ Pivka. Koncert bo imel tudi dobrodelno noto, saj bodo zbirale prostovoljne prispevke.  Namenile jih bodo šolskemu skladu. Ta je namenjen učencem, ki potrebujejo finančno pomoč.

Člani LAS Notranjska so na seji Skupščine, ki je potekala 17. septembra  izvolili nove člane Upravnega odbora (UO). Njihov mandat traja štiri leta. Med svojimi člani bodo predlagali kandidate za predsednika UO, ki je hkrati tudi predsednik LAS. Izvoljen oz. potrjen bo na decembrski seji Skupščine.

Sedanji predsednik LAS, Bogdan Zevnik, je ob tej priložnosti izpostavil najpomembnejše dosežke dosedanjega štiriletnega delovanja LAS Notranjska.

Do sedaj so bili objavljeni trije javni pozivi  za pripravo projektov, po dva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in dva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Trenutno je odprt nov rok za oddajo vlog. Od 25 oddanih projektnih predlogov, jih je UO LAS potrdil 18, na državni ravni so jih odobrili 14, dve odločbi še čakajo.  Od 976.290 EUR, kolikor jih je prejel LAS za izvajanje projektov, je angažiranih 560.655 EUR. Na osnovi doseganja vmesnih kazalnikov je LAS pridobila dodatna finančna sredstav na kmetijskem skladu v višini skoraj 420.000 EUR, kar je bil najvišji možni znesek. Po potrditvi spremembe Strategije lokalnega razvoja bo za izvajanje projektov na voljo še dobrih 834.000 evrov iz obeh skladov.

LAS je bila aktivna tudi na področju sodelovanja med slovenskimi LAS-i, saj je bila uspešna s štirimi projekti od petih oddanih. Na ta način je pridobila skoraj 250.000 evrov dodatnih sredstev.

“Če smo ob ustanovitvi LAS Notranjska imeli na voljo 976.290 EUR, smo jih do sedaj oplemenitili z dodatnimi skoraj 670.000 evroviz naslova uspešnosti dela in potrditvi projektov na dodatnih razpisih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,” so sporočili z LAS Notranjska. 

Upravni odbor LAS Notranjska v obdobju od 2019-2023 sestavljajo naslednji člani:

• Javni sektor:
  1. Jože Doles, Občina Bloke
  2. Zdenko Truden, Javni zavod Snežnik
  3. Marko Rupar, Občina Cerknica
  4. Bogdan Zevnik, Občina Loška dolina
• Ekonomski sektor:
  1. Janez Sterle, Zavod Oron
  2. Benjamin Žnidaršič, Lesista d.o.o.
  3. Janja Urbiha s.p.
  4. Martina Hiti, Hija d.o.o.
• Zasebni sektor:
  1. Matej Kržič, Zveza društev MCP, enota Boreo
  2. Matej Pakiž, TD Bloke
  3. Kristina Kebe, Zavod Jezerski hram
  4. Urša Telič Miler, Zavod Ars viva

Oktobra se že nekaj let zapored pisanim jesenskim barvam pridruži tudi rožnata. Z njo združenje Europa Donna opozarja na bolezen, ki vsako leto v Sloveniji doleti okoli 1300 žensk in 15 moških.

Pomembno je tudi ozaveščanje na lokalnem nivoju, pravi postojnska koordinatorka Vida Tofil in napoveduje kar nekaj humanitarno – športnih dogodkov. Že ta petek ob 18. uri vabi v Točko moči na predavanje o uporabi kanabinoidov pri onkoloških bolnikih. Tudi letos bodo tako v Postojni kot v Pivki drevesa ovijali v rožnate pletenine, pri ustvarjanju jim bodo pomagale pletilje iz Doma upokojencev, Točke moči in druge. 19. oktobra pa vse vabijo na Pohod za upanje.

Na hiši Štefana Starca v Ložu je društvo Policijsko veteransko združenje Sever za Primorsko in Notranjsko v petek odkrilo spominsko obeležje Tajna skladišča orožja milice, saj je Starec ob osamosvajanju Slovenije na dveh mestih – v svoji hiši in na Slemenki, skrival orožje in strelivo takratne postaje milice v Cerknici. S postavitvijo obeležij želijo v združenju Sever ohraniti spomin na vse tiste, ki so pomagali v težkih dneh osvobajanja, a zato nikoli niso dobili javnega priznanja, je v govoru izpostavil Fabio Steffe, predsednik Policijsko veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko.

V Loški dolini so orožje milice skrivali trije posamezniki, na območju nekdanje cerkniške občine pa je bilo 14 tajnih skladišč. Na Štefana Starca se je s prošnjo za hranjenje orožja obrnil takratni komandir milice Tomaž Čuček, ki se je v petek dogodka udeležil tudi kot predsednik območnega odbora Notranjska pri društvu Sever. Kot je v govoru spomnil Steffe, so v času osamosvajanja posamezni miličniki poiskali zaupanja vredne občane, s katerimi so se dogovorili, da bi v svojih prostorih skladiščili orožje in strelivo. Zaradi varnosti pisni dokumenti o dogovorih niso bili nikoli sestavljeni. Kot je izpostavil Steffe, je bilo to v času, ko so že potekali oboroženi spopadi, goreli mejni prehodi in ko je grozil frontalni napad na Slovenijo, nepozabno in hrabro dejanje. Bilo je dajanje, ki je prispevalo svoj drobec v mozaik osamosvojitvenih procesov in uspešno obrambo neodvisnosti in suverenosti domovine, je dejal slavnostni govornik.

Odkritja obeležja so se med drugimi udeležili župan občine Loška dolina Janez Komidar, predstavniki notranjskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo, manevrske strukture narodne zaščite in Notranjskega domoljubnega društva generala Rudolfa Maistra z Unca, predsednik krajevne organizacije zveze borcev v Loški dolini Ivan Plos ter veteranke in veterani. Med njimi je bila tudi Vida Stegel z Malega Otoka pri Postojni, ki je v času osamosvajanja tako kot Štefan Starc skrivala orožje milice. Spominsko obeležje Tajna skladišča orožja milice so na njeni hiši odkrili lani, v združenju Sever pa pravijo, da si bodo prizadevali, da bi ga postavili na vse objekte, kjer so pred in med vojno hranili orožje, in sicer kot priznanje ljudem, ki so to omogočili. 

V kulturnem programu so sodelovali poleg kvinteta Policijskega orkestra sodelovali tudi učenci osnovne šole v Starem trgu, na prireditvi pa niso manjkali niti praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij.

Foto: Vid Šibelja

Ob vzhodnem robu rakovške uvale leži naselje Rakek, nekdaj pomemben obmejni kraj, ki je danes skoraj samo še spalno naselje.

Ugodna prometna lega je pritegnila veliko priseljencev, kraj danes šteje okoli 2000 prebivalcev. Skozi zgodovino kraja se bomo sprehodili z domačinko Ivanko Gantar, avtorico knjige o Rakeku. Staro jedro naselja je nastalo ob župnijski cerkvi. Po nekaterih podatkih naj bi Rakek že leta 1600 štel že okoli 25 hiš. Kraj jepridobil veljavo po izgradnji železnice leta 1857, saj je bila tam glavna železniška postaja za obsežno gozdnato zaledje. Med vojnama pa je postal obmejni kraj. Poslušaj.