Občina Postojna že vrsto let nadaljuje akcijo Turističnega društva Postojna v cvetju, s katero spodbujajo občane, da uredijo svoje balkone, vrtove in okolico hiš.

Letošnja, ki se je začela že v juniju, se je zaključila s petkovo  podelitvijo nagrad. Nagrado za najbolj urejen balkon je prejela Nataša Može Škapin s Prestranka, za kmečki vrt Ludvik Bizjak iz Zagona, za vrt Lidija Bajc iz Brezja pod nanosom, kot najlepše urejeno okolico poslovnega objekta pa je komisija prepoznala okolico postojnskega Bara Brne. Posebni nagradi pa sta dobila Vesna Marinšek iz Landola in Guillaume Froger iz Stran. Poslušaj. 

Foto: Foto atelje Postojna

Rihard Baša je kuhar, ki uživa v svojem poklicu. Prihaja iz Jasena pri Ilirski Bistrici, kjer obdeluje tudi svojo kmetijo. Rad kuha vrhunsko hrano, predvsem iz domačih surovin s poudarkom na lokalni tradiciji.

Svoje bogato kuharsko znanje rad deli z drugimi na kulinaričnih predavanjih in  izletih.  Je avtor lokalnih TV oddaj o običajih in kuhinji na Bistriškem. V knjigi Po domače, včasih malo drugače je navdušil  s kuharskimi recepti tradicionalnih bistriških in tudi bolj sodobnih jedi. Kuhal in stregel je že mnogim znanim osebnostim iz sveta politike, umetnosti in poslovnega sveta. Rihard Baša je tudi velik ljubitelj narave in strasten fotograf. Je eden izmed pobudnikov ustanovitve Foto kluba Sušec v Ilirski Bistrici. Svojo ljubezen do narave pa izraža tudi kot prostovoljni nadzornik v vplivnem področju Parka Škocjanske jame. Je dober poznavalec gob, bil pa je tudi predsednik Gobarskega društva v Ilirski Bistrici. Rihard je zelo ponosen na to, od kod je doma.

Riharda Bašo smo povabili na klepet.

V zadnji mladinski oddaji “Mladi mladim” nas je obiskala pianistka z Rakeka Iomi Babuder Briški. Udeležuje se različnih nastopov, nedavno je začela poučevati tudi v glasbeni šoli, ki deluje pod okriljem Voice upa.

Pred kratkim je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, rada pa ima tudi plezanje.

Poslušaj, kaj nam je še zaupala :)

Dnevi evropske kulturne dediščine letos potekajo pod sloganom Dediščina, umetnost in razvedrilo. Namen letošnje teme je prikazati mnogo vidikov tako snovne kot tudi nesnovne kulturne dediščine, posvečene umetnosti in prostemu času, s pomočjo katerih lahko uživamo v kulturi in pobegnemo iz vsakdana, pa naj gre za to, da se pokažemo v luči ustvarjalca, poznavalca, varuha, igralca ali obiskovalca. Dneve evropske kulturne dediščine pri nas koordinira  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letošnji, ki potekajo od 28. septembra do 12. oktobra, ponujajo  več kot 400 prireditev v 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Znova se jim pridružuje tudi Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja. Alenka Veber je avtobus ljubiteljev lepega odpeljala na Notranjsko. Tam so si v petih cerkvicah ogledali znamenite lesene kasetirane strope.

Najprej so se ustavili na Dolenjem Jezeru in si ogledali cerkev svetega Petra.  Najznamenitejša je kaseta s podobo svete Notburge v baročni notranjski noši. Znan je tudi lestenec, ki je bil po ustnem izročilu narejen v eni od javorniških steklarn. Naslednja postaja je bila cerkev svetega Vida v Martinjaku. Njen strop ima letnico 1621, na najznamenitejši kaseti pa je upodobljena ptica “Spoznaj samega sebe”.  Popotniki so se ustavili na Bloški Polici pri cerkvici svetega Vincencija in se povzpeli na Gornje Poljane, najvišjo točko Notranjske s sakralno dediščino in se nato spustili in spoznali še cerkev svete Jedrt v Nadlesku. Velika nadleška dragocenost je, poleg stropa, tudi lesena glava sv. Janeza Krstnika. s konca 13. stoletja. V Evropi so nekoč takšne glave izpostavljali v cerkvah na dan mučeništva Janeza Krstnika in lesena Janezova glava iz Nadleska je ena najstarejših v Evropi. V Loški dolini imajo kopijo, izvirnik pa hrani Narodna galerija. Poslušaj. 

Ptica “Spoznaj samega sebe” s slovenskim napisom iz leta 1621 v Martinjaku. 

Javni zavod Snežnik v nedeljo vabi na Pohod po Loški dolini. Letošnji bo že deveti. Kot pravi direktor zavoda Zdenko Truden, je zanimanje zanj veliko po vsej Sloveniji.

Pripravili bodo dve različici pohoda, dolgi 22 in 11 kilometrov.  Krožna pot je speljana po Poti dediščine Loške doline, a bo pokazala le del naravnih in kulturnih lepot občine. Na javnem zavodu želijo, da se pohodniki, ko občutijo delček čarov Loške doline, vrnejo raziskat še ostale. Če kdo ne pozna doline, se lahko pridruži vodeni skupini in ob druženju z domačini prisluhne lokalnim zgodbam. Na cilju poti pa se bodo vsi pohodniki okrepčali s kavro. Če bodo želeli, jim bodo vanjo vsuli tudi ocvirke. Poslušaj.