S Policijske uprave Koper so sporočili, da se je zaradi preprodaje prepovedanih drug v priporu znašel 30-letni Postojnčan, ki je bil zaradi drog že obsojen. Postojnski policisti so do njega prišli z operativnim delom na terenu, saj so ga utemeljeno osumili storitve več kaznivih dejanj Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Na podlagi zbranih obvestil in pridobljenih dokazov so osumljenca v ponedeljek popoldan prijeli pri preprodaji prepovedanih drog in mu odvzeli prostost. Na podlagi odredbe sodišča pa so policisti in kriminalisti v Postojni opravili hišno preiskavo. Zasegli so prepovedane droge heroin, kokain, amfetamin, večjo količino različnih vrst tablet, ki vsebujejo prepovedane droge, ter večjo količino denarja.  Drogo je osumljenec preprodajal oziroma hranil za nadaljnjo preprodajo.

Na podlagi vseh zbranih obvestil in dokazov ter dejstva, da je specialni povratnik že bil obsojen zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, so Postojnčana v torek s kazensko ovadbo zaradi ponovne storitve več kaznivih dejanj Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (po 186. členu KZ-1) privedli k preiskovalnemu sodniku v Kopru, ki je zanj odredil pripor.

Foto: PU Koper 

Istrski župani in poslanci so se na včerajšnjem srečanju zedinili, da za zagotovitev dodatnega vodnega vira predlagajo črpališče Malni, za kar bi šli tudi v sprejem interventnega zakona. Kot je po srečanju poudaril koprski župan Aleš Bržan, si aktivnosti v tej smeri in aktivnosti posebne delovne skupine ne nasprotujejo in lahko potekajo sočasno.

Po izlitju kerozina iz iztirjenega vlaka je država sicer ustanovila delovno skupino za določitev dodatnega vira, katere rezultat pa je le projektna naloga, ki naj bi bila izdelana v roku 21 mesecev in s katero se po njegovem odločitev o vodnem viru dejansko prelaga na precej oddaljeno časovno obdobje, je dodal koprski župan.

Zaradi vsega naštetega so se istrski župani odločili, da sami podajo svoj predlog: “Odločili smo se za lokacijo Malni, ki je bila že desetletja nazaj podrobno preučena in dokazano lahko zagotovi zadostno količino vode za območje slovenske Istre.”

Nobena od možnih rešitev ne bi bila napačna, je pa izbira Malnov po Bržanovih besedah “najbolj smotrna, najbolj smiselna in tudi najhitreje izvedljiva”.

Vir iz Malnov bi zagotovil okoli 500 litrov vode na sekundo. Za omenjeno varianto bi bilo treba speljati za okoli 40 kilometrov cevovodov, skupna vrednost projekta pa bi bila med 50 in 60 milijoni evrov.

Bržan verjame, da bodo o tem uspeli prepričati tudi pristojne na ministrstvu, sicer pa bo za projekt potrebna politična volja.

Glede kritik vodstva postojnskega vodovodnega podjetja Kovod o izbrani varianti Malni pa je koprski župan zatrdil, da “odločitev o zagotavljanju pravice do dobave vode do naših prebivalcev ne sme temeljiti na interesih vodovodov”.

Konkretno se župani zavzemajo za sprejem interventnega zakona, ki bi določil način (so)financiranja projekta, definiral postopke za pridobitev služnosti in podobno, pri čemer Bržan verjame, da bodo tudi istrski poslanci uspeli prepričati svoje kolege o sprejemu zakona.

vir: STA 

V Zavodu Voice up iz Cerknice se ne ukvarjajo le z optimalnim dihanjem in zdravo uporabo glasu. Med zelo priljubljene dejavnosti zavoda sodijo tudi otroške glasbene urice, ki temeljijo na prepričanju, da lahko vsak otrok poje in uživa v glasbi ter tako čustveno in osebnostno dozoreva. Poučuje jih Maja Meden z Rakeka. Njena glasbena pot, se spominja, se je začela v pevskem zboru v domači osnovni šoli.

 Petje je Majo Mekina  prevzelo in z učenjem je nadaljevala. Danes pevsko znanje združuje s svojo pedagoško žilico, saj dopoldan dela v vrtcu na Vrhniki, popoldan pa v cerkniškem zavodu.  Razlaga, da ne uči le ona otrok, tudi otroci je vedno kaj novega naučijo. Na srečo pa Majino petje ne ostaja le za zidovi. Velikokrat zapoje tudi v javnosti, sploh slovenske evergreene. Kot pravi, je zelo pomembno, da pevec začuti besedilo.  Prisluhni pogovoru. 

Prvi moderni maraton so v Chicagu priredili leta 1977. Do konca osemdesetih let si je že priboril mesto med najpomembnejšimi svetovnimi maratoni. Na Radiu 94 smo ponosni, da se bo letošnje izvedbe udeležila naša sodelavka Blanka Markovič Kocen.

To ne bo njen prvi maraton v tujini. Predlani je bila v Berlinu, lani pa jo je ustavila poškodba. Na velike maratone se je težko uvrstiti. Blanki norma iz Berlina ni pomagala, saj eno leto ni tekmovala. Ker srčnim pomaga sreča, je bila  na čikaški maraton izžrebana.  Zanjo bomo pesti držali v nedeljo, 13. oktobra. Blanka Markovič Kocen želi čikaški maraton preteči pod štirimi urami. Poslušaj.

Foto: osebni arhiv 

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je konec septembra podelila nacionalna priznanja za najboljše inovacije. Med 199 inovacijami so jih nagradili 46, in sicer so podelili 8 zlatih, 26 srebrnih, 4 bronasta priznanja, 2 posebni priznanji za mlado podjetje, 4 priznanja za prispevek na področju inovativnosti in 2 posebni priznanji za razvojno in inovacijsko sodelovanje gospodarstva in institucij znanja. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi dve podjetji iz Postojnske gospodarske zbornice – Tajfun Liv in Kovinoplastika Lož.

Podjetje Tajfun Liv je prejelo srebrno priznanje za model dvigala LIV 120ZK, ki predstavlja inovacijo tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Njihovo dvigalo zaradi inovativnega zglobnega mehanizma »linkF« omogoča boljšo kinematiko in več dvižnega momenta, pri tem pa optimalnejši naklad in razklad tovornjaka.

V podjetju Kovinoplastika Lož so za globoko vlečeno nerjavno pomivalno korito prejeli bronasto priznanje. Pravijo, da vsako priznanje predstavlja potrditev za dobro delo ekipe in spodbudo za naprej. Če gre za področje inovacij, to kaže na dobre obete za prihodnje poslovanje, saj inovacije pripomorejo k večji konkurenčnosti na trgu. Z inovacijo, ki je plod sodelovanja dveh profitnih centrov Kovinoplastike Lož, so lahko prihranki pri izdelavi posode do 30-odstotni. V podjetju k inoviranju spodbujajo tako inženirje kot ostale zaposlene. Nekatere inovacije prispevajo k dodani vrednosti izdelkov ali prihrankom pri stroških, druge pa k boljšim delovnim razmeram, večji varnosti pri delu ali boljšemu vzdušju v podjetju. V Kovinoplastiki Lož obljubljajo, da bodo tudi v prihodnje razvijali inovacije, vezane na višjo dodano vrednost izdelkov in na optimizacijo tehnoloških postopkov, saj so prepričani, da je prav inovativnost ključna za konkurenčnost njihovega podjetja.