Leto: 2019

  • NA CERKNIŠKEM VEČJA GASILSKA VAJA

    V soboto popoldan bo na celotnem območju Občine Cerknica gasilska vaja z naslovom Potres 2019.

    Namen vaje je preverjanje postopkov vodenja in delovanja gasilcev, skupaj s civilno zaščito, v primeru večje naravne nesreče – potresa. Zaradi vaje bo na cestah večje število gasilskih vozil, ki pa ne bodo uporabljala zvočnih in svetlobnih signalov. Spomnimo, lansko let je vaja potekala v cerkniški stanovanjski soseski Jezero. Udeleženci so se “spopadli” s požarom v kletnih prostorih in garažah. 

     

    Vir: Občina Cerknica 

    Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica 

  • NAD PRELOGOM ZAKONA SO V POSTOJNI RAZOČARANI

    Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v enomesečno javno obravnavo osnutek predloga zakona o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Na tem območju želi zagotoviti posebno varstvo virov pitne vode. Mednje sodi tudi vir Malni, k čigar zaščiti so državo pozivali v Postojni in Pivki. Občina Postojna je razočarana. Predlagani zakon je po mnenju občine brez ključnih zadev, ki jih je predlagala sama v svojem predlogu zakona o zavarovanju vodnega vira Malni. “S tem izgubi svoj namen in pomen,” so sporočili.

    Občina Postojna je namreč prva  pripravila predlog zakona o zavarovanju vodnega vira Malni. Za vložitev v parlamentarni postopek bi potrebovala podpise poslancev, a je namesto tega predlog zakona dobil podporo vlade. Da ga bo ta vložila v parlamentarni postopek, je napovedal povedal minister za okolje Simon Zajc, a si je vlada  nato premislila. Ocenila je, da zaščita posamičnega vodnega vira, oziroma več vodnih virov na posameznem vodovarstvenem območju ne more biti” zakonska materija”. Ker so znotraj vodovarstvenega območja za Malne tudi druga zajetja, je vlada pripravila nov osnutek zakona. V njem je zajela območje vseh 41 vodnih virov –  iz zaledja Pivke, Malenščice, Cerkniščice, Cerkniškega jezera in Obrha.

    Na Občini Postojna bodo predlog zakona podrobneje proučili. Povedali pa so že, da so iz njega izpadli nekateri njeni ključni predlogi. Naštevajo večji vpliv občin pri monitoringih in monitoring podzemnih voda na nefiltriranih vzorcih. Niso zadovoljni s predlaganim načinom določanja merilnih mest, saj bi morala ta biti določena. Monitoring bi po mnenju občine moralo izvajati ministrstvo za okolje in ne povzročitelj obremenitve – ministrstvo za obrambo. Postojnčani prav tako niso zadovoljni s sanacijskimi ukrepi.

    Občina bo svoja stališča in mnenje posredovala ministrstvu za okolje,  objavila jih bo tudi na svoji spletni strani. 

    Vodarna Malni 

    Foto: arhiv podjetja Kovod Postojna 

     

  • SEDMI BOGATAJEVI DNEVI V POSTOJNI

     Četrtek, petek in sobota prihodnjega tedna bodo v Postojni zaznamovale množične nesreče, tokrat na srečo samo zrežirane za potrebe največje slovenske vaje. Na 7. Bogatajevih dnevih zaščite in reševanja se bodo namreč zbrale enote Civilne zaščite, različne reševalne službe in enote sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

    Kot je povedal  generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But, je glavni namen prireditve utrditi zavest in zaupanje krajanov in širše skupnosti v sistem zaščite in reševanja. Ciljna skupina organizatorjev pa so mladi, šolski in predšolski otroci. Na dogodku sicer pričakujejo več kot 8000 obiskovalcev, ki bodo lahko spremljali dinamične in statične predstavitve, razstavljavce opreme in zaščitnih sredstev, različna – tudi gasilska – tekmovanja, v petek pa osrednjo vajo državnega pomena – Postojna 2019.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • V POSTOJNI KMALU NA VOLJO 64 KOLES

    Občani in obiskovalci Postojne ste gotovo opazili novo urejene ploščadi na različnih koncih mesta.

    Gre za platforme, ki bodo služile kot postaje za 64 koles, polovica od njih bo električnih. Občina jih je pridobila v sklopu projekta Posbikes. Kolesa bodo na voljo na sedmih postajališčih in bodo služila za premagovanje krajših razdalj v mestu.

     

    Foto: postojna.si 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • V BISTRIŠKEM ZD SE OBETAJO SPREMEBE

    S 1. oktobrom je vodenje Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica prevzela Tamara Štemberger Kolnik, ki je po izteku mandata nadomestila dosedanjega direktorja Mateja Rubellija Furmana. Tamara Štemberger Kolnik je diplomirana medicinska sestra, zaključila pa je tudi študij iz menedžmenta. 25 let je delala v zdravstvenem domu, v zadnjem letu pa je bila zaposlena na ministrstvu za zdravje, in sicer na direktoratu za javno zdravje.

    Svojo vizijo dela in reševanje najbolj perečih problemov v bistriškem zdravstvenem domu je predstavila na zadnji seji občinskega sveta. Kot pravi, je zelo pomembno, da je zdravstveni dom vpet v lokalno okolje in sledi njegovim potrebam. Velik problem, s katerim se trenutno soočajo v bistriškem zdravstvenem domu, je kadrovska podhranjenost, zato bo njena prva naloga usmerjena v iskanje novih zdravnikov, še posebej novega pediatra. Zaradi odpovedi prejšnjega pediatra je namreč veliko otrok iz bistriške občine trenutno brez izbranega pediatra, zato se obračajo na urgenco ali pa so si primorani pediatra izbrati v drugem kraju.  Drugi trd oreh, ki čaka novo direktorico, pa je organizacija dela na urgenci. Ker primanjkuje družinskih zdravnikov, so ti preobremenjeni z dežurstvi. Štemberger Kolnikova pa v zdravstvenem domu napoveduje tudi dodatne specialistične dejavnosti. Poslušaj prispevek. 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • zdravstveni dom Ilirska Bistrica KKV