Občani Postojne bodo letos prvič soodločali o porabi dela proračunskega denarja v tako imenovanem patricipatornem proračunu. V naslednjih dveh letih bo občina izpeljala projekte v vrednosti 200 tisoč evrov, ki jih bodo 3. novembra izglasovali na voliščih.

Kot je povedala Marina Rebec, so na občini prejeli več predlogov, kot so pričakovali, kar 122. V presojo komisije so šli vsi predlogi, ta pa jih je poslala v  pregled občinskim strokovnim službam.  Glasovanje je bilo sicer predvideno za 20. oktober, a so zaradi velikega števila projektov, ki jih je bilo    treba pregledati  in ovrednotiti, tega prestavili. Potekalo bo na 24 lokacijah, ki so jih občani vajeni z volitev, predčasno glasovanje pa na občini. Več v prispevku. 

Zlata gazela 2019 je podjetje Virs iz Lendave. Kipec je solastniku in prokuristu podjetja Alešu Puklavcu včeraj v Cankarjevem domu izročil predsednik vlade Marjan Šarec. Srebrna gazela je šla v roke podjetju Alpod iz Podskrajnika pri Cerknici, bronasta pa MI Elektroniki iz Brezovice pri Ljubljani. Izbor tradicionalno pripravlja družba Dnevnik.

Srebrno gazelo je torej prejela letošnja primorsko-notranjska gazela, družba Alpod . Gre za največjega distributerja talnih oblog v jugovzhodni Evropi, ki je razvil lastno blagovno znamko Floorexperts, v tujini pa ima štiri podjetja. Poslovni model dinamično razvijajo, trenutno gradijo tretji steber, ki bo temeljil na uvozu polizdelkov in omogočal prilagajanje izdelkov kupcem ter s tem novo rast.  Alpod dosega zavidljivo dodano vrednost 90.000 evrov na zaposlenega. 

  Prejemnike zlate, srebrne in bronaste gazele so izbrali izmed šestih regijskih gazel, ki so jih prav tako razglasili včeraj. Alpodu sta v regiji konkurirali dve podjetji: Pet Pak iz Ilirske Bistrice, katerega glavna dejavnost je proizvodnja PET plastenk s širokim vratom, in vipavsko podjetje za izdelavo vzmeti in žičnih izdelkov VRC.

Zmagovalec izbora, podjetje Virs, letošnja dravsko-pomurska gazela, je specializirano na ozko tržno nišo avtomatizacije in robotizacije na področju varjenja in rezanja, so v predstavitvi zlate gazele povedali na Dnevniku

 Bronasta gazela, letošnja gazela osrednje Slovenije, družba MI Elektronika iz Brezovice pri Ljubljani, pa proizvaja elektronske komponente. 

 Foto: Jaka Gasar/Dnevnik  

Kot smo v oddaji Kulturne razglednice  že poročali, je pravnik, politik, sociolog, ekonomist in univerzitetni učitelj dr. Andrej Gosar v Študentskem domu Korotan na Dunaju dobil spominsko sobo. Slovesnosti ob tem dogodku se je udeležila tudi delegacija iz Gosarjeve domače občine Logatec. Logatčanom se je ob tem prijazno pridružil Lev Detela.

Kot nam je pojasnil na Dunaju živeči pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist,  je z Logatcem stkal posebno srčno vez. Lev Detela je v Avstrijo emigriral leta 1960. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad in priznanj za zasluge na literarnem in kulturnem področjum, za dolgoletno povezovalno in posredniško delovanje med Avstrijo in Slovenijo pa mu je Avstrija podelila častni naziv profesor. Ni samo literat namreč, sodi tudi med najboljše poznavalce  književnosti slovenskih zamejskih in izseljenskih avtorjev po 2. svetovni vojni.  Z njim smo se pogovarjali v Domu Korotan, ki ga je ustanovil  naš bistriški rojak pater Ivan Tomažič. Poslušaj. 

Lev Detela pri Zacherlovi hiši,  najpomembnejšem mladostnem delu arhitekta Jožeta Plečnika. 

Foto: Andraž Jenkole 

Pred kratkim se je s podelitvijo nagrad zaključil letošnji natečaj Inovativna Postojna 2019. Žirijo je s svojo podjetniško idejo – z inovativnim spletnim programom za razvoj otroka najbolj prepričala Tina Hrabar.

Ideja je, kot pravi, nastala na podlagi njene profesionalne izobrazbe. Če vas zanima najboljša podjetniška ideja v sklopu natečaja Inovativna Postojna, poiščite naslov razvojotroka.si. Prisluhni. 

Ministrstvo za okolje je je dalo v javno obravnavo osnutek predloga zakona o vodovarstvenih območjih na primorsko-notranjskem krasu in pojasnilo, da predlagani zakon daje osnovo za določitev vodovarstvenih območij v naši regiji. Spomnimo, da je svoj zakon o zaščiti Malnov želela vložiti Občina Postojna. Ministrstvo pa je menilo, da gre za preozko zastavljen predlog in da so znotraj istega vodovarstvenega območja tudi druga zajetja. 

Občina Postojna  je  v prvem odzivu povedala, da so se v predlogu ministrstva izgubile za Postojno  ključne zadeve. Občina Postojna predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo, očita, da v njem ni za Postojno ključnih zadev. Našteva večji vpliv občin pri monitoringih oz. pri določanju merilnih mest, izvajanje monitoringa podzemnih voda na nefiltriranih vzorcih, natančno določen način določanja merilnih mest, njihove predloge glede sanacijskih ukrepov in to, da bi monitoring glede vojaškega vadbišča Poček izvajalo ministrstvo za okolje, ne pa obrambno ministrstvo kot povzročitelj obremenitve. Minister Simon Zajc pa pojasnjuje, da so ti ukrepi zajeti že v drugi zakonodaji. Več v prispevku.