Na dan reformacije spoznavamo drobec protestantske zgodovine Cerknice in okolice. Zanimive podatke je zbral Leopold Podlogar, duhovnik in učitelj, ki je živel med letoma 1878  in 1925.  Objavljal je o belokranjskih hajdukih, reformatorjih, čarovniških procesih, taborih ter o zgodovini mest in trgov na Kranjskem, od koder so tudi podatki za Cerknico.

 Zgodbo s Cerkniškega začenjamo v letih, ko so se protireformacijske strasti že umirile. V 17. stoletju je v Cerknici živel duhovnik Gregor Cervič. Z baronico iz Koče vasi Ester Maksimijijano Coraduzzi in njeno v Trstu poročeno hčerko Marijo Izabelo Marenzi si je dopisoval v slovenščini. Njegovo pismo iz leta 1688 je dolgo časa veljalo za najstarejše pismo v slovenščini, ohranjena pa je tudi njegova slovenska oporoka. Naslovni škof Gregor Cervič je bil tudi znan zdravilec. Veljal je za čudodelnika. Leopold Podlogar v Zgodovini kranjskih trgov piše, da se je zaradi njega v Cerknici razvila bratovščina svetega rožnega venca, ki je imela kar 86 tisoč članov.  Opisuje, da so v Cerknico drli ljudje iz vse Kranjske in sosednjih dežel. Procesije, ki je bila v Cerknici vsako prvo nedeljo v mesecu, se je udeležilo kar 12 tisoč ljudi. Mali Lurd! Gregor Cervič, ki je dal sezidati cerkev v Zelšah, je umrl 3. aprila leta 1694. Pokopan je pod oltarjem svete Ane v župnijski cerkvi.

 Sto let pred njim pa je bilo na Cerkniškem prav tako nemirno kot drugod. Med letoma 1581 in 1593 je tam deloval protestantski župnik Vincecij Perger. Kronike so seveda pristranske, saj so jih pisali zmagovalci, a niso nič manj zanimive. Leta 1581 je Cerknico obiskal oglejski odposlanec škof Pavel Bizancij. Prepričati se je želel, kako je razširjeno luteranstvo. In kaj je našel?

Leopold Podlogar povzema, da je župnik  živel nezgledno; bil je tudi tako neveden, da niti krščevati ni znal. Ko ga je leta 1593. očak Francesco Barbaro odstavil, je ostal v trgu kot pisar carinskega predstojnika. Ljudstvo je hujskal  proti župniku Štefančiču. Zato se je ta pritožil pri očaku. In kako mu je Perger nagajal? »Med mašo je prihajal v cerkev in na glas prepeval psalme. Trapil je celo na smrt bolne, češ, da ne bo zveličan, kdor ne bo obhajan pod obema podobama. Luteranske shode je prirejal v Šteberku, kamor so prihajali zapeljani tržani.«

 Očitno so bili kar precej zapeljani.  Tudi po Pergerjevi smrti namreč niso nehali nagajati svojemu župniku. Umirile so jih visoke kazni.

  Leta 1603 sta bila klicana  pred komisijo še zadnja dva uporneža, Kristijan Arta in Filip Lipec. Če drži zapisano, sta jo dobro odnesla.  Morala sta namreč oddati protestantske  knjige, ki sta jih prebirala in razlagala nove vere žejnim tržanom.

Ne smemo pozabiti, da so bili ravno okoli Šteberka sila navdušeni nad grmadami. V vasi pod gradom naj bi po ljudskem izročilu nekoč zažgali vse ženske. Še slabše naj bi jo odnesla izginula vas Bočkovo. Niso prizanesli ne vaščanom ne vasi.  

Je pa očitno protestantizem pisano besedo prinesel tudi na Cerkniško. Saj Podlogar piše, da so imeli šolo, sicer začasno, Cerkničani že v luteranski dobi. In z luteranstvom  je izhirala tudi šola. Oživela je znova koncem sedemnajstega stoletja. 

Valvasorjeva risba Cerknice. 

Sodišče Evropske unije je v prvi polovici oktobra potrdilo pogoje po t.i. habitatni direktivi pri lovu na strogo zavarovane živali, npr. volka. Na sodišče so se obrnili Finci. Kot so ob tem pojasnili na slovenskem okoljskem ministrstvu, sodišče EU v sodbi postavlja visok dokazni standard izključitve razumnega (znanstvenega) dvoma, ki pa ga bo v praksi težko doseči, zato s tem pušča prostor za nadaljnje pravne spore. Pri dokazovanju je treba med drugim uporabljati previdnostno načelo.

Mnenja o velikih zvereh se torej ne krešejo le v Sloveniji, kjer populacijo volkov in rjavega medveda država uravnava z rednimi odloki o odvzemu iz narave, ki pa se v zadnjih letih sicer niso redno izvajali,   zato so se volkovi in medvedi prenamnožili. V uravnavanje populacije je tudi letos poseglo sodišče, država pa je zato sprejela interventni zakon, po katerem lovci lahko odstrelijo 11 volkov in 175  medvedov. S problematiko se ukvarja  delovna skupina, ki išče rešitev za prihodnje bolj optimalno upravljanje z velikimi zvermi.  Minister za okolje Simon Zajc je že poleti, ko je obiskal Bloke, kjer imajo rejci težave z napadi volkov, poudaril, da je čas, da se upravljanje zveri vrne stroki. Kmetje pa so  ob tem dejali, da stroki ne zaupajo. Prav stroka, ki se je v preteklih letih z velikimi zvermi ukvarjala tudi preko evropskih projektov, naj bi število zveri, ki jih prostor prenese, predimenzionirala. Kaj o tem meni minister? Poslušaj. 

Na češko-slovenskem pevskem večeru v Osnovni šoli Pivka, ki se je odvil minulo soboto, so nastopili Vachov zbor moravskih učiteljic, Carpe Diem Letovice, Učiteljski ženski pevski zbor OŠ Pivka in Pevska skupina Studenec Pivka, ki je dogodek tudi organizirala.

Organizatorka in zborovodkinja Pevske skupine Studenec Pivka, Irena Rep, pravi, da je obisk čeških zborov postal že tradicija. Pred sedmimi leti so češki pevci prvič obiskali Slovenijo, naslednje leto so Slovenci obiskali njih, in tako se je razvilo pravo prijateljstvo. Želijo si, da bi se njihova zgodba tudi v prihodnje nadaljevala. Poslušaj. 

Kino Pivka je z digitalizacijo obrnil novo poglavje v razvoju in obiskovalcem zopet ponudil najsodobnejše filmske vsebine. Z novim upravljalcem, Javnim zavodom za upravljanje dediščine in turizem Pivka, pa želi postati regijski kino in se po usmeritvi razlikovati od komercialnih kinematografov.

 Kino dvorana Pivka, ki sprejme okoli 260 obiskovalcev, je trenutno na relaciji Ljubljana-Koper najbolj sodobno opremljena. Ni namenjena samo ogledu filmskih predstav, ampak se tudi drugim dogodkom, je povedal Tibor Pranjič. Poslušaj. 

Župnija Ilirska Bistrica na praznik vseh  svetih, 1. novembra, med 8. in 18. uro vabi na ogled župnijske cerkve sv. Petra. Kot so zapisali, zvonovi spet zvonijo. Obiskovalci pa bodo videli, da so tudi nagrobni spomeniki postavljeni, vsa okna zunaj pobarvana in zaščitena, obnovljena in pobarvana je južna stena z novimi žlebovi in odtoki, popravili so streho severnega prizidka.

Člani Župnijskega gospodarskega in pastoralnega sveta so v ponedeljek sprejeli odločitev, da bodo popravili tudi tlak v cerkvi. Zdaj iščejo dovoljenja in rešitve. Doslej so za obnovo zbrali 193.000 evrov. Za do sedaj začeta dela (brez tlaka) potrebujejo še 90 tisočakov.

 Po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije gre za v osnovi srednjeveško in nato večkrat predelano cerkev, ki jo sestavljajo gotski prezbiterij z zunanjimi oporniki, ladja pravokotnega tlorisa in zvonik ob fasadi. Cerkev, ki  je od leta 1993 tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, oziroma njene stavbne prvine pa zavod datira v srednji vek, 15. stoletje, drugo četrtino 17 stoletja, leto 1646, drugo četrtino 19. stoletja in v leti 1960 ter 1961, ko je bila preurejena po načrtih Toneta Kralja, ki je tudi avtor cerkvenih poslikav. Na velikem pokopališču so grobovi pomembnih bistriških družin. Na vzhodni cerkveni zid je naslonjen nagrobnik znane družine Žnideršič-Košomatovih, delo arhitekta Jožeta Plečnika

Trnovo kot ena redkih prafar v slovenskem prostoru datira že v leto 1150. Bila je ena šestih prafar Tržaške škofije.