Na Notranjskem v zadnjih dneh, celo tednih opazujemo velike jate žerjavov na poti na jug . Te velike, dolgonoge in dolgovrate ptice so letos opazovali celo nad Babnim Poljem. Fotografije ogromnih klinastih jat so napolnile družabna omrežja. Ker pa smo že sredi novembra, se je marsikdo vprašal, če niso žerjavi letos zaradi toplega vremena kar malo pozni. Strokovni vodja Notranjskega  regijskega parka Tomaž Jančar potrjuje, da so žerjavi selivke, ki se orientirajo predvsem po vremenu in ne gredo na pot, dokler ni res treba.

Žerjavi so severna vrsta in v Sloveniji ne gnezdijo, čeprav so leta 2016 na Cerkniškem jezeru zabeležili poskus gnezditve. Kot pravi Tomaž Jančar, imajo ti odlični letalci  pogoje za gnezdenje tudi v Sloveniji, celo na Cerkniškem jezeru, ampak očitno ležimo preveč na jugu. Se nam pa zato žerjavi bogato “oddolžijo” med selitvijo. Dve leti nazaj so ornitologi ugotovili, da so Postojnska vrata  za žerjave selitveno ozko grlo globalnega pomena. V enem samem dnevu so našteli prelet skoraj 9 tisoč žerjavov v petdesetih jatah. Zakaj se je pred tridesetimi leto vzpostavila ta selitvena pot? Poslušaj. 

Foto: Tine Schein/Notranjski regijski park, Radio 94

Silvo Bajc najbolj poznamo kot vodjo postojnske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Čeprav ljubiteljsko  kulturo v občinah Postojna in Pivka koordinira že od leta 1998, se najde še kdo, ki jo vpraša: »Ste še na radiu?« Oddaji Regijski dogodki in VIP – Vaših izbranih pet sta dediščina njenega urednikovanja Radia 94, pa tudi akcija Ona ali on.

Svoje delo ima zelo rada. Dobro razume ustvarjalne procese v kulturi, saj sama pesni. Širša javnost jo verjetno bolj pozna po besedilih popevk. Njeno najbolj znano besedilo je Solinar, pesem so Faraoni prvič odpeli na Melodijah morja in sonca leta 2001.

Silva Bajc je ustanovna članica in predsednica Društva za zaščito živali Postojna. Pred sedmimi leti ni vedela, kolikšen zalogaj bo to. Ne samo kadrovski ali finančni. O zapuščenih, zavrženih in trpinčenih živalih govori z vidno prizadetostjo. Prisluhni. 

Na Gozdarski in lesarski šoli v Postojni te dni skupaj z ameriškim mentorjem Archom Davisom izdelujejo imenitno leseno plovilo. Izdelovanje čolna je čisto poseben izziv, ni namreč običajno, da se takšnega podviga lotijo kar v srednjih lesarskih šolah. Toda to nikakor ne velja za dijake Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (SGLŠ), saj nekaj izkušenj s čolni že imajo.

V okviru projekta V istem čolnu – mladi čuvarji izročila, ki so ga leta 2014 začeli skupaj z Ljobo Jenče in ob mentorstvu Toneta Lovka, mojstra iz Cerknice, izdelali cerkniški jezerski čoln, na pobudo kustosa Narodnega muzeja Igorja Ravbarja, pa so se ob gradu Snežnik preizkusili v popolnoma ročni izdelavi deblaka. Letos čoln izdelujejo ob mentorstvu ameriškega učitelja novozelandskega rodu Archa Davisa, ki je poročen s potomko slovenskih izseljencev in je eden štirih, petih najuspešnejših navtičnih arhitektov za male lesene čolne na svetu.

V studiu so nas obiskali dijaki 2. letnika Teo Alessio, Štefan Zorman in Luka Abramovič. Poslušaj.

Povej mi, zakaj je vedno težko, ko tu ostaneva le jaz in nebo? Tako se v tretjem slovenskem singlu, ki je izšel ta teden, sprašuje skupina Fed Horses.

Jure Mihevc se je podpisal pod besedilo, glasbo pa sta napisala skupaj z Uršo Mihevc. Pesem Jaz in nebo napoveduje izdajo novega EP-ja v začetku februarja prihodnje leto, je povedala Urša, ki nas je obiskala ta teden. Prisluhnite pogovoru in si oglejte videospot, ki spremlja pesem. 

Iz Policijske uprave Ljubljana danes poročajo o najdbi orožja. Policisti Policijske postaje Cerknica so na podlagi pridobljene odredbe Okrajnega sodišča v Cerknici opravili  hišno preiskavo pri občanu iz okolice Cerknice. Pri njem so našli več kosov prepovedanega orožja in streliva.  Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje  in  prometa z orožjem  ali eksplozivom po 307. členu Kazenskega zakonika – 1.