Profesorica zgodovine Sonja Škrlj Počkaj, ki poučuje na Gimnaziji Ilirska Bistrica, je leta 2017 kot soavtorica sodelovala pri izdaji novega učbenika z naslovom Zgodovina 1 : prazgodovina in stari vek : učbenik za zgodovino v 1. letniku gimnazij, ki je izšel leta 2018.

Območno združenje Rdečega križa Postojna-Pivka je danes začelo prvo krvodajalsko akcijo v tek letu. Potekala bo še jutri in v ponedeljek.

V prazničnem decembru je kulturno dogajanje v Cerknici kot običajno popestril Big band Cerknica, v jubilejnem letu je pripravil 15. Cerkniško jazzero, ki pa je bilo nekoliko rockovsko obarvano. Odlični glasbeniki, ki izhajajo iz vrst domačih godbenikov, so 27. decembra na odru kulturnega doma gostili prav tako odličnega pevca rocka in bluesa Matevža Šaleharja, znanega pod imenom Hamo.

Z njim so se big bandovci letos podali v nekoliko drugačne vode od tistih, ki jih poznajo. A občinstvo tega ni občutilo. Izvrstne priredbe Hamovih pesmi, ki jih je za big band aranžiral njihov vodja Goran Krmac, so navdušile do zadnjega kotička polno dvorano in iz poslušalcev izvile veliko spontanih aplavzov. S Hamom je v Cerknico prišel tudi izjemni kitarist Peter Dekleva, ki je skladbam dodal piko na i. Spontane aplavze pa je big band od občinstva izvabil tudi v prvem delu koncerta, ko so igrali priredbe domačih in tujih pesmi. Pri nekaterih je s svojim glasom očarala Marjeta Prudič, ki jo imajo v ansamblu kar za »hišno« pevko. Predstavili so se tudi mladi glasbeniki, ki so začeli svoje znanje kaliti v big bandu; Luka Kraševec na trobenti, Vid Zigmund na saksofonu, Juš Kvaternik na bobnih in Anže Kranjc na kontrabasu.

Obiskovalci koncerta so domov lahko odšli z novo zgoščenko, ki jo je Big band Cerknica izdal v letošnjem letu, ko praznuje 15 delovanja.

Foto: BBC

V zadnjem desetletju se število prebivalcev na enega zdravnika v vseh statističnih regijah znižuje, a so med regijami prisotne velike razlike, kažejo podatki NIJZ. Z zdravniki so najbolj preskrbljeni v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski, kjer s 730 prebivalci na zdravnika močno odstopamo od slovenskega povprečja.

Regije, v katerih so terciarni centri in kjer prihaja do zgoščevanja različnih specialnosti, imajo pričakovano najnižjo vrednost kazalnika, ob tem pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kazalnik števila prebivalcev na enega zdravnika prikazuje, koliko prebivalcev v povprečju pokriva en zdravnik. Pri tem so upoštevani zdravniki vseh specialnosti, vključno z zdravniki specializanti in zdravniki brez specializacije, ki so bili na zadnji dan v opazovanem koledarskem letu zaposleni. Za primerjavo: če je pri nas 31. decembra 2016 en zdravnik pokrival 730 prebivalcev,  je v osrednjeslovenski regiji, kjer so prebivalci z zdravniki najbolj preskrbljeni, en zdravnik pokril 220 prebivalcev.

Sta

Napoleonov drevored v Logatcu je dolg 1900 m in velja za najdaljši obcestni drevored v Sloveniji. Sestavljajo ga lipe in lipovci. Drevored so za naravni spomenik razglasili leta 1985.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je poleti pregledal celoten drevored. Ugotovili so, da v drevoredu prevladujejo mlada drevesa, teh je 203, starih pa 71. 94 mladih dreves je na vzhodni strani, 109 na zahodni strani ceste. Vsa mlada drevesa imajo leseno varovalno ograjo. Starih dreves je 71, od tega 32 na vzhodni in 39 na zahodni strani drevoreda.

 Z občine Logatec so sporočili, da so konec novembra v drevoredu podrli dve lipi, ki sta bili v zelo slabem stanju.

 Na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave so zabeležili, da se z vsemi znanimi arborističnimi metodami tema dvema drevesoma ne da več povrniti zdravja. Z Zavoda za varstvo kulturne dediščine so poslali enake ugotovitve z navodilom, da je potrebno drevesi odstraniti ter ju nadomestiti z mladimi.

 Odstranjevanje panjev sicer poteka na t. i. način razgradnje panjev, saj bi z mehansko odstranitvijo lahko poškodovali cesto. V drevoredu je po sanaciji lip zaradi žledu ostalo še 13 panjev, ki tudi še čakajo na razgradnjo in nadomestitev z novimi drevesi.   

Zima sicer ni letni čas, ki bi bil zaradi posipanje cest s peskom in soljo obcestnim drevesom pisan na kožo. Kot so še sporočili z Občine Logatec, občina ter zavoda za varstvo kulturne dediščine in narave iščejo konkretne rešitve za zavarovanje lip.

Vir: Občina Logatec