Leto: 2019

  • BELI SLADOLED V HIŠI KULTURE

    V galeriji Hiša kulture v Pivki bodo v petek ob 19. uri odprli razstavo Belega sladoleda z naslovom Snow White. Beli sladoled sestavljata slikarja Miha Perne in Leon Zuodar, ki sta leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Beli sladoled sta osnovala leto kasneje. Pred mikrofon smo povabili Postojnčana Leona Zuodarja. Kot je povedal, je izhodišče projekta Izhodišče projekta, ki ga bo Beli sladoled pripravil posebej za Hišo kulture, izjava ruskega slikarja Vasilija Kandinskega: “Prazno platno je pravi čudež … precej bolj očarljivo kot nekatere slike.” Poslušaj. 

     

      

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ENGLISH TIME V MLADINSKEM CENTRU POSTOJNA

    V Mladinskem centru Postojna februarja začenjajo s poučevanjem angleškega jezika za učence od prvega do tretjega razreda.  Aktivnost v mladinskem centru poteka prvič, verjamejo pa, da bo postala tradicionalna tudi v prihodnjih šolskih letih. Če bo otrok preveč, bodo pripravili še en termin. Sprejeli bodo vsakega. Učenje bo na začetku potekalo enkrat na teden po dve šolski uri. Delavnice bodo brezplačne.  Za gradivo bodo poskrbeli v mladinskem centru. 

    Avtor:Zasebno: Sandi Morel
  • DORA SE JE USTAVILA NA VRHNIKI

    Na Vrhniki poteka četrti krog slikanja žensk v mobilni enoti programa DORA. Dora se je na Vrhniko vrnila po dveh letih in je na novi lokaciji, na parkirišču za Cankarjevim domom Vrhnika. Slikanje žensk bo potekalo do poletnih počitnic. Nanj bodo skupno povabili okoli 6 tisoč žensk med 50. in 69. letom iz občin Vrhnika, Borovnica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Logatec. Zadnjič je bila mobilna enota na Vrhniki pred dobrima dvema letoma. Takrat se je slikanja udeležilo dobrih 78 % žensk, kar je dober rezultat in presega 70 odstotkov. “Ta je namreč pogoj, da lahko na državni ravni dosežemo ključni cilj programa DORA, to je zmanjševanje umrljivosti žensk za to boleznijo,« je poudaril vodja programa DORA mag. Maksimiljan Kadivec. Od vseh slikanih žensk so na Onkološki inštitut Ljubljana povabili 86 žensk na dodatne preiskave, pri 18 so odkrili raka dojk, večino na začetni stopnji. Več v prispevku. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Program DORA na Vrhniki_4
  • PET LET OD LEDENE UJME

    Katastrofalen žled, ki je konec januarja in v začetku februarja leta 2014 prizadel Slovenijo, se je v našo zgodovino zapisal kot ena najhujših naravnih ujm. Nastalo je za več kot 400 milijonov evrov škode, dve osebi sta umrli. Za razsežnost katastrofe je kriva kombinacija žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin.  Na prehodu iz obalno – kraškega v celinsko območje se je žledenje začelo že 30. januarja, sneg je še dodatno obremenil z ledom obložena drevesa. Ledeni oklep na drevju je bil najdebelejši na Pivškem in Postojnskem območju, tudi do 8 cm. Ledeni oklep se je začel topiti šele po enem tednu, pod njim  so se lomili  celotni gozdovi.

    Velik del države je zaradi poškodb na električnem omrežju ostal brez elektrike, najhuje pa je bilo na območju Notranjske in krajih južno ter zahodno od Ljubljane, pa tudi na območju Maribora. Obstal je železniški promet med Ljubljano in Koprom. Življenje na najbolj prizadetih območjih se je dobesedno ustavilo, številne družine so ostale ujete v stanovanjih brez ogrevanja in elektrike. Ljudem so na pomoč priskočili gasilci, civilna zaščita in vojska.  Ob pomanjkanju agregatov je Sloveniji je na pomoč priskočila tudi sosednja Avstrija.

    Žled je terjal tudi dve smrtni žrtvi. Na Pohorju je med sanacijo elektrovoda umrl 20-letnik, v Pivki pa se je zaradi nepravilne uporabe generatorja moški zastrupil z nevarnim monoksidom. 

    več fotografij:  http://www.radio94.si/galerija/nggallery/vse-galerije/zima-in-zled-v-postojni/page/2

  • NA OBEH STRANEH MEJE ZA OHRANITEV VELIKIH ZVERI

    V hrvaškem Narodnem parku Risnjak so včeraj predstavili čezmejni projekt, s katerim želijo na območju severnih Dinaridov na slovenski in hrvaški strani meje ohraniti populacijo velikih zveri in poskrbeti za boljše sobivanje ljudi ter risa, volka in medveda. Slovenski partnerji v dobrih 2,3 milijona vrednem v projektu so Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije in Občina Pivka, pobudnica projekta, ki ga podpira Evropska unija. V dobrih dveh letih nameravajo partnerji izvesti vrsto aktivnosti, s katerimi želijo ljudem na območju notranjskega trikotnika, Javornika in Snežnika v Sloveniji ter dela Gorskega Kotarja in severne Like na Hrvaškem omogočiti bolj kakovostno bivanje v okolju, v katerem živijo velike zveri. V okviru projekta bodo v  Krpanovem domu vzpostavili center za usmerjanje in ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev o pomenu velikih zveri.  

    Foto: pivka.si 

    Avtor:Petra Trček
    • letak carnivora