Klub slovenskih podjetnikov (SBC) v Postojni organizira drugi forum, na katerem bodo govorili o pospeševanju rasti dodane vrednosti po zgledu Švice in vprašanju, kako spodbuditi podjetno Slovenijo. Udeležence foruma bo nagovoril premier Marjan Šarec, udeležili pa se ga bodo tudi trije ministri iz vlade – za finance, gospodarstvo in delo.

Največji letni dogodek Kluba slovenskih podjetnikov bo v postojnskem hotelu Jama gostil 300 uspešnih podjetnikov ter vodilne predstavnike politike. Forum bo razdeljen v dva sklopa: prvi bo obravnaval Švico kot zgled za Slovenijo, drugi sklop pa bo namenjen rešitvam za podjetno Slovenijo. Poleg tega bodo predstavili šest predlogov za kadrovske izzive, predlog davčnih ukrepov in predloge iz programa za prodorno Slovenijo.

Glavni gost v prvem delu bo predsednik največje gospodarske organizacije v Švici Economiesuisse Heinz Karrrer, povabili pa so tudi slovenske podjetnike, ki sodelujejo s Švico ali imajo Švicarje v lastništvu družb. Razlike med načinom delovanja in miselnostjo v Sloveniji in v Švici pa bodo izpostavili mladi Slovenci, ki delajo za švicarska podjetja.

V drugem delu bo razprava tekla predvsem o ukrepih slovenske vlade za boljše podjetniško okolje v letošnjem letu. V tem delu bo udeležence nagovoril predsednik vlade Šarec, v razpravi o konkretnih ukrepih pa bodo ob prodornih slovenskih podjetnikih sedeli minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za finance Andrej Bertoncelj ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

V okviru foruma bodo udeleženci spoznali tudi izkušnje Avstrije s tamkajšnjo davčno reformo iz leta 2016 in načrte sprememb v letu 2020. Predstavil jih bo regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu Marian Wakounig.

Po enoletnem delu in raziskovanju so se jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove, približno 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke. Omenjena rova, visoka med 30 in 50 metrov in prav takšne širine, predstavljata nekdanjo strugo reke Reke. Dobro je, da so jamarji različno usposobljeni, pravi Postojnčan Jaka Biščak. Sam je v prvi vrsti plezalec. Tudi pri odkrivanju neznanega, mu je plezalno znanje prav prišlo. Poudarja, da je za jamarji stala predana ekipa. Takšno jamarsko odkritje pride na sto let, pravi.  V Škocjanskih jamah je prvo po letu 1904.

Dež, ki je v petek in soboto zajel večji del države,bo zjutraj pa oslabel. Gladine rek so se zaradi za januar neobičajnega deževja ponekod močno dvignile. Naraščanje gladin rek na Agenciji RS za okolje (Arso) danes pričakujejo predvsem v južni polovici države. Danes in v naslednjih dneh se bo vodnatost na notranjskem in dolenjskem krasu povečevala, kraška polja se bodo ojezerila.
Pozno zvečer so na Arsu izdali rdečo stopnjo ogroženosti za poplave za porečje reke Reke. Zaradi poplavljanja reke in njenih pritokov imajo gasilci na tem območju že od sobote precej dela.  Poplavlja ob reki Reki in nekaterih drugih vodotokih, v Ilirski Bistrici pa so imeli težave tudi z meteorno vodo. Gasilci so zaradi poplavnih in meteornih vod večkrat posredovali tudi v občinah Postojna in Pivka ter v Dolenji vasi pri Cerknici.

Na Ilirskobistriškem je minulo noč med drugim meteorna voda v naseljih Jasen, Vrbovo in Vrbica ogrožala stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci, ki so očistili odtoke in namestili protipoplavne vreče.V enem primeru so imeli težave tudi gasilci sami. Okoli 1.30 se je v naselju Prem v občini Ilirska Bistrica na gasilsko vozilo, ki se je vračalo z druge intervencije, prevrnil telefonski drog. Gasilci so odstranili telefonske kable, tako da je vozilo lahko odpeljalo naprej.

Območje Ilirske Bistrice je ob 11. uri obiskal minister za okolje in prostor Jure Leben. 

Zaradi poplavljenih cestišč so v nedeljo (ob 7. uri) zjutraj zaprte:  glavna cesta Ilirska Bistrica – Ribnica – Postojna, med Dolnjo Bitnjo in Gornjo Bitnjo in regionalne ceste  cesta Divača – Ribnica, pri Bujah,  Vipava – Mance – Štanjel.
in Logatec – Rovte, pri odcepu za Medvedje Brdo. Zaradi vode na cestišču pa je na regionalni cesti Ilirska Bistrica – Knežak – Pivka promet močno oviran.

Zaradi obilnih padavin, ki so povzročile motnost vode, morajo vodo pred uporabo prekuhavati uporabniki vodovodnih sistemov Ilirska Bistrica in Suhorje. 

Kot je za STA pojasnila hidrologinja na Arsu Florjana Ulaga, je tak pretok rek sicer neobičajen za ta letni čas, ne pa tudi toliko padavin, le da je januarja običajno padal sneg in ne dež. “Začetek februarja je lahko zelo dinamičen. Če se spomnimo pred petimi leti se je ravno v tem času začel žled, ki so mu sledile silovite poplave na Notranjskem. Ni pa zelo običajen trenuten scenarij s toliko snega, dežja in tako visokimi temperaturami, kot smo jim priča te dni,” je še dodala.

Vir: STA, URSZR, PIC 

Fotografijo križišča za Ostrožno Brdo na cesti Ribnica-Buje nam je poslal Matija Morel. 

V zadnji mladinski oddaji “Mladi mladim” smo obiskali učence 5 razreda na OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. 
Vsako leto si učenci izberejo več projektov, v katerih sodelujejo, med zadnjimi je bil projekt poimenovan “MobiTour”.
In za kakšen projekt gre? Poslušaj. 

Park vojaške zgodovine je obiskala delegacija Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji na čelu z ruskim veleposlanikom v Sloveniji Dokujem G. Zavgajevom in predstavniki Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani. Pomemben obisk sta v Parku vojaške zgodovine sprejela župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič. Visokim predstavnikom sta predstavila muzejsko ponudbo z zbirkami in razstavami ter načrte in vizijo za nadaljnji razvoj Parka. Veleposlanika je še posebej zanimala nova občasna razstava Življenje za c(es)arja, saj je posvečena zgodbi vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Razstava po besedah veleposlanika predstavlja pomemben doprinos k prizadevanjem za ohranjanje spomina na težko usodo in trpljenje več deset tisoč vojnih ujetnikov armade carske Rusije, ki kot delovna sila za svoje napore niso prejeli nobenega priznanja.  Zato je park vojaške zgodovine pohvalil za prvo muzejsko obdelavo te velike zgodovinske teme. Beseda je tekla tudi o možnostih sodelovanja z Ruskim centrom znanosti in kulture in ruskim veleposlaništvom pri nadaljnjih projektih Parka vojaške zgodovine, so sporočili iz pivškega muzeja.

Vir: PVZ