Leto: 2019

  • ŠKOCJANSKE JAME DO PETKA ZAPRTE

    Narasla reka Reka je konec minulega tedna močno poškodovala infrastrukturo v Škocjanskih jamah, medtem ko jame kot naravna vrednota niso poškodovane. Direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka škodo po prvih podatkih ocenjuje na okoli 50.000 evrov in napoveduje, da bodo del jam za obiskovalce odprli v petek.

    Poplava je bila kar obsežna, primerjajo jo s poplavo leta 1965, ko je bil pretok reke Reke okoli 380 kubičnih metrov na sekundo. Tokrat je bil pretok reke prav tako prek 300 kubičnih metrov na sekundo, je za STA povedal Ščuka.

    A sam pretok ni toliko problematičen, več težav se pojavi zaradi materiala, ki ga voda prinese s sabo in ki zamaši ozka grla. Veliko je nanosilo vej, tudi debla je prineslo.

    Ujma je tako minuli vikend v Škocjanskih jamah poškodovala ograje, nekje tudi zidove, predvsem pa razsvetljavo in električno napeljavo. Tu je škoda največja, je povedal direktor parka.

    Preden se bodo lotili te sanacije, morajo odstraniti ves naplavljen material. Poleg nanosov lesa je na poteh tudi veliko blata, ponekod nekaj deset centimetrov. Pri sanaciji poleg zaposlenih pomagajo gasilci, prostovoljni naravovarstveniki, sezonski delavci in študenti. Skupno po grobih ocenah danes pri odpravljanju posledic ujme pomaga prek 50 ljudi.

    Točno škodo v Parku Škocjanske jame še ocenjujejo. “Prišli smo do številke okoli 50.000 evrov, upam pa, da bo na koncu, ko bomo ugotavljali dejansko škodo, ta številka manjša,” je dejal Ščuka. Večjega izpada zaradi zaprtja parka za obiskovalce ne bo, saj je zimski čas tisti čas, ko naštejejo najmanj obiskovalcev.

    Medtem je voda že upadla in je v strugi, pretok pa je primeren za ta čas. Prvi del jame, to je del Tihe jame, bodo odprli v petek, je napovedal Ščuka.

    Prek zime, to je izven glavne sezone, je v parku skupaj s projektno skupino trenutno zaposlenih 30 ljudi, prek poletja pa ta številka naraste na 70 delavcev. Lani so v Škocjanskih jamah našteli prek 184.0000 obiskovalcev.

    Foto: Park Škocjanske jame, fb profil 

    Avtor:STA
    • PARK ŠKOCJANSKE JAME POPLAVE 1
  • NOV KORAK PRI VPISU NA UNESCO

    Ministrstvo za okolje je uradno vložilo kandidaturo za vpis klasičnega krasa na seznam svetovne dediščine pri Organizaciji ZN izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Predlagano območje klasičnega krasa obsega 25.461 hektarjev, osrednji zavarovani območji pa sta Notranjski regijski park in Krajinski park Pivška presihajoča jezera.

    Vplivno območje predlaganega območja obsega 58.339 hektarjev in leži v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Uradno so kandidaturo vložili 25. januarja.

    Klasični kras obsega vse najznačilnejše kraške pojave in izjemna kraška polja, kot so Cerkniško polje, Planinsko polje in niz Pivških presihajočih jezer, ki so tipičen primer nastanka in razvoja kraških polj. Nadalje vključuje vse najpomembnejše jame na tem območju (med njimi so Postojnska jama, Planinska jama, Križna jama in Nova Križna jama) in kraško dolino Rakov Škocjan.

    Izjemna univerzalna vrednost klasičnega krasa se kaže v geoloških in geomorfoloških pojavih in procesih – kraških pojavih, jamskem živalstvu in razvoju krasoslovja kot znanosti, so poudarili na ministrstvu.

    Po uradno vloženi kandidaturi bo stekel postopek preverjanja in ocenjevanja te kandidature s strani Centra za svetovno dediščino v Parizu in posvetovalnega telesa IUCN. Mnenje oziroma predlog za odločitev o vpisu bo znan maja prihodnje leto.

    Vir: MOP 

    Foto: Tine Schein 

  • POSVET O HRIBOVSKIH KMETIJAH

    Na letnem strokovnem srečanju, ki ga pripravljata logaški odbor kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in kmetijska svetovalna služba, so se v petek v gostilni Turk v Hotedršici pogovarjali o temi, ki ji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti in časa, in sicer o novi finančni perspektivi, s poudarkom na tem, kaj bo prinesla  hribovskim kmetijam. Veliko jih leži tudi na območju logaške občina, prav tako pa tudi drugje na Notranjskem. Predsednik logaškega odbora kmetijsko-gozdarske zbornice Antona Kokalj je povedal, da so hribovski kmetje v zadnjem programskem obdobju skupaj z subvencijami in ostalimi vzpodbudami izgubili okoli 30 odstotkov sredstev, glede na lani pa okoli 8 odstotkov. Želijo si, da bi bila v prihodnje situacija bolj vzpodbudna. 

    Foto: KS Trate 

    Avtor:Petra Trček
  • KAVČ FESTIVAL TUDI V LOŠKI DOLINI

    V soboto se je začel tretji sub-kulturni Kavč festival. Gostijo ga Ljubljana, Istra in na slovenski kulturni praznik še vasi v Loški dolini. Kulturni dogodki so javno-zasebni, saj ljudje umetnike gostijo po svojih domovih. »Kavč festival pomeni implantacijo umetnosti tja, kamor sodi. Med ljudi in v naš vsakdan,«  pravi koordinator Matija Solce.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • “POTREBEN JE STRPEN DIALOG”

    Politične razmere v Sloveniji so se toliko uredile, da je prišel čas za konkretne ukrepe, je včeraj ob robu foruma Kluba slovenskih podjetnikov v Postojni poudaril predsednik kluba Marjan Batagelj. Zavzel se je za čim bolj sodelovalen odnos politike in gospodarstva, ki je glede na primere iz Švice po njegovih besedah pot do uspeha, pričakuje pa konkretne ukrepe politikov. 

    Foto: Klub slovenskih podjetnikov 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin, sta