Mala deklica Kaja iz Občine Cerknica se pogumno bori z levkemijo, njena družina pa tudi s finančno stisko. Mamica je zaradi propada podjetja ostala brez dela in kasneje še brez nadomestila. Kaja zaradi oslabljenega imunskega sistema ne more v vrtec, mamica, ki skrbi zanjo , pa ne v drugo službo. Med tistimi, ki bodo Kaji in njeni družini pomagali, je tudi Komorni zbor Fran Gerbič. Za Kajo bo zapel na dobrodelnem koncertu to nedeljo ob 17. uri v župnijski cerkvi pri Svetem Vidu nad Cerknico. Poslušalci bodo gotovo uživali, saj bo zbor zapel del tekmovalnega programa, “Gerbiči” pa tudi komaj čakajo, da zapojejo svojemu zelo ljubemu občinstvu. Pri Svetem Vidu namreč gostujejo vsako leto. 

Foto: Ljubo Vukelič/cerknica.si 

Prvi ris, ki bo pomagal rešiti našo (dinarsko-jugovzhodno alpsko) populacijo pred izumrtjem, je danes srečno prispel iz Romunije v Slovenijo. Ris, ki ga je romunska projektna ekipa poimenovala Goru, bo naslednjih nekaj tednov preživel v prilagoditveni obori v Loškem Potoku, potem pa bo izpuščen v naravo.

Populacija risa, ki si jo med drugim delita Slovenija in Hrvaška, je trenutno izredno majhna in izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni, zaradi česar ji grozi izumrtje. Stopnjo sorodnosti bodo znižali v okviru projekta LIFE Lynx z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene (karpatske) populacije. Prvi od 14 risov, ki jih bodo v populacijo vključili v Sloveniji in na Hrvaškem, je ris Goru, ki prihaja iz Romunije.

Delo romunskega dela projektne ekipe je bilo poplačano, ko se je 12. februarja 2019 v zabojno past, postavljeno na območju Naravnega parka Putna Vrancea, ujel 23 kg težak samec. V času karantene v Romuniji so bile opravljene veterinarske analize, ki so potrdile, da je ris v ustreznem zdravstvenem stanju, risa pa so tudi cepili proti steklini.

Prevoz iz Romunije v Slovenijo je opravila izkušena ekipa za transport živih živali iz ZOO Ljubljana in Zavoda za gozdove Slovenije. Ris je potovanje dobro prestal in je sedaj že nameščen v prilagoditveni obori v Loškem Potoku, kjer bo bival približno 3 tedne. V času karantene v Sloveniji bodo za risa skrbeli lokalni lovci iz lovske družine Loški Potok skupaj z veterinarjem in člani projektne ekipe.

Ljudi naprošajo, da se obori ne približujejo, saj bi s tem risu povzročali nepotreben stres. Ves čas karantene bo obora z okolico nadzorovana s kamerami.

Vir: Projektna skupina Life Lynx 

Vsako leto se mladi nadarjeni lesarji pomerijo v obdelovanju lesa na Lesarijadi – tekmovanju in srečanju srednjih lesarskih šol Slovenije. Organizacijo jubilejne 25. Lesarijade je prevzela Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, ki  je 25. aprila v Postojni organizirala napeto tekmovanje in pripravila bogat spremljevalni program.

Vsako leto se mladi, nadobudni srednješolci s srednjih lesarskih šol Slovenije pomerijo v spretnostnem tekmovanju obdelave lesa. Obdelava lesa je srce slovenskega rokodelstva, ki ga mladi ohranjajo skozi svoje izobraževanje in tudi v tekmovalnem duhu. Letos je ta tekmovalni duh zavel po Postojni v četrtek, 25. aprila, v organizaciji Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna.

Pridi po znanje in uresniči svoje sanje

Postojna ima 38. letno tradicijo izobraževanja na področju lesarstva, spodbujanja mladih k samostojnosti, inovativnosti ter odgovornemu odnosu do dela in okolja. »Pridi po znanje in uresniči svoje sanje« je moto vsakodnevnega vrveža v SGLŠ in ta moto se prenaša tudi na Lesarijado. Cvetka Kernel, ravnateljica SGLŠ Postojna pravi, da je »Lesarijada 2019 odlična priložnost, da mladi v seriji spretnostnih tekmovanj pokažejo svoje veščine, odnos do primarne naravne surovine in okolja, ter s svojim delom pokažejo, kje vidijo prihodnost lesarske industrije v modernem svetu.«

Lesarijada 2019

Lesarijada je tradicionalno srečanje in tekmovanje slovenskih srednjih lesarskih šol, kjer se dijaki preizkusijo v strokovnem znanju, spretnostih ter športnih panogah. Lesarijada nosi prav poseben pečat v svetu, saj gre za edinstveno tekmovanje izdelave lesarskih vezi, ki od tekmovalcev zahteva visoko raven prikazanega znanja in spretnosti. Strokovno znanje in veščine bodo tekmovalci pokazali v dveh tekmovalnih kategorijah, tisti bolj športnega duha pa se bodo pomerili tudi v dveh športnih panogah. Strokovni tekmovalni del Lesarijade sestavljajo tekmovanje v ročni obdelavi lesa in izdelavi lesarskih vezi, izdelavi intarzij in družabnih iger, športni del pa daje priložnost ulični košarki in kegljanju.

Na ogled so bili postavljeni najlepši izdelki

Čeprav Lesarijada dijakom predstavlja tekmovanje, kjer pokažejo vse svoje veščine, pa organizatorji zagotavljajo, da je Lesarijada mladinski poklon lesu. Organizatorji so prepričani, da je bilo na jubilejni Lesarijadi konkurenca huda, saj sodeluje več kot 350 dijakov, njihovih učiteljev in ravnateljev iz 11 slovenskih šol, ki se jim bodo pridružili tudi varovanci Zavoda za gluhe in naglušne.

Lesariada 2019 določila zmagovalce

Tekmovanje je bilo zelo napeto, saj se je tekmovalo v petih različnih disciplinah, pri čemer so organizatorji podelili 6 nagrad ter razglasili najboljše 3 šole v skupnem seštevku. In od kod prihajajo najbolj spretni srednješolci?

Prvo mesto so osvojili dijaki ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo, drugo mesto ostaja doma (Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), na tretje mesto pa so se uvrstili dijaki Srednje lesarske šole Maribor.

Zmagovalci posameznih kategorij:

Družabne igre: ŠC Novo mesto, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola

Ročna obdelava lesa: ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo

Ročna obdelava lesa posamično: ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo

Keglanje: ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo

Košarka: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Interzija: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Za konec tekmovanja je udeleženec zmagovalne ekipe iz Škofje Loke dejal: “Na letošnji Lesarjadi se mi zdi odlično, sodelujem že 4 leta in letos smo bili odlični, skupno prvi!”.

Dijaki že v nestrpnosti čakajo na lesarijado 2020.

Vir: SGLŠ 

Predstavniki občine Postojna so se včeraj srečali s posebno delovno komisijo, ki jo je ministrstvo za obrambo ustanovilo po sklepu občinskega sveta in pooblastilu županu, da doseže zaprtje vadišča Poček. Ker sporazum iz leta 2004 ne velja več, novega pa še ni, se na ministrstvu in občini  trudijo oblikovati skupna pravila igre.Vodja skupine Boštjan Šefic je zadovoljen s sestankom, kjer so obravnavali ključna vprašanja. Strokovne podlage, ki so jih pripravili na Geološkem zavodu, v maju čaka strokovni pregled na ministrstvu za okolje, sredi maja pa javna predstavitev. Zadovoljni so tudi na občini. Zakaj? Poslušaj. 

Višja šola Postojna je včeraj trinajstič slovesno podelila diplome. Tokrat 63 študentom, ki so uspešno zaključili dveletni študij in dobili višjo izobrazbo in sicer sedemnajstim diplomantom programa poslovni sekretar, štiriintridesetim strojnim inženirjem ter dvanajstim inženirjem gozdarstva in lovstva. Ravnateljica višje šole Nada Vadnov se ni razveselila le novih diplomantov, pač pa tudi evalvacijskega  poročila skupine strokovnjakov Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Agencija je drugo dvodnevno evalvacijo izvedla konec februarja. Višja šola Postojna dosega zahteve  vseh 22 standardov kakovosti, ki se presojajo. Agencija še posebej izpostavlja prednosti, odličnosti in priložnosti šole. Več o njih v prispevku.