Združenje hrvaških cestnih prevoznikov je napovedalo proteste zaradi omejitev za tranzitni tovorni promet, ki jih je Slovenija 1. junija uvedla na 17 mejnih prehodih s Hrvaško. Hrvaški prevozniki so nezadovoljni, ker je slovenski ukrep povzročil dodatne gneče na mejnih prehodih, prisiljeni so tudi na daljše poti do slovenske meje.

 Tako so na avtocestno omrežje preusmerili tudi večino tranzitnega prometa na glavnih cestah Postojna-Jelšane in Kozina-Starod, kar pomeni tudi večino cestnega prometa med Italijo in državami evropskega jugovzhoda.

“Vse je začelo, ko je Hrvaška zaprla mejni prehod Mursko Središče, da tovornjaki ne bi več peljali skozi mesto. Dnevno so imeli v mestu 550 tovornjakov in prebivalci z obeh strani meje so se temu uprli. Šlo je za politično predvolilno odločitev in zdaj plačujemo ceno”, je danes za novičarski portal index.hr ocenil predsednik hrvaškega združenja cestnih prevoznikov Dragutin Kranjčec.

Spomnil je, da so prevozniki marca letos poskusili s protestnimi blokadami cest preprečiti zapiranje mejnega prehoda s Slovenijo, a niso uspeli, ker so oblasti v Zagrebu ugodile lokalnim prebivalcem.

Kranjčec je napovedal, da bodo organizirali nove proteste, če se stanje ne bo spremenilo. Pravi, da bodo prisiljeni zapirati ceste, ker nimajo druge izbire glede na izgube, ki jih imajo zaradi večurnih čakalnih dob na mejnih prehodih.

Izračunali so, da so dnevne izgube zaradi večurnih zastojev ob meji približno 200 evrov na tovornjak, kar bo skupaj z izgubami potencialnih drugih poslov med čakalnimi dobami ob meji vplivalo na poslovanje hrvaških prevoznikov.

Ni želel povedati, kje in kdaj bodo blokirali ceste niti tega, ali bodo to storili na Hrvaškem ali v Sloveniji, poroča portal. V združenju ocenjujejo, da pred mejnimi prehodi grozi popoln prometni kolaps med vikendi, ter se sprašujejo, kako bo šele med osrednjo turistično sezono.

O tej temi sta se včeraj pogovarjala slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković, je sporočilo hrvaško ministrstvo. Navedli so, da je do sestanka prišlo, ker je “sprejetje te uredbe povzročilo številne težave hrvaškim prevoznikom (povečanje stroškov, čas transporta in ostale organizacije težave”.

Kot so navedli, je hrvaška stran na sestanku poudarila, da se je treba čim prej odzvati in skušati poiskati kompromisno rešitev. Sklenili so, da bodo slovensko in hrvaško administracijo zadolžili, naj skušata v najkrajšem možnem času poiskati tehnične rešitve za prevoznike, ki vozijo po omenjenih odsekih. Naslednji sestanek med ministroma bo čez 10 dni.

Policist Mihael Bezjak, reševalec Klemen Rebec, železničar Marko Kravanja in jamar Gregor Valenčič so štirje amaterski kolesarji iz Postojne in okolice, ki se bodo jutri odpravili na dobrodelno dirko, ki so jo poimenovali »Dirka za življenje«. Povezali so se s Kolesarskim klubom Postojna in Rdečim križem Postojna ter prišli do odločitve, da svojo strast do kolesa nadgradijo z dirko po poteh Dirke okoli Slovenije DOS-RAS Extreme, ki v letošnjem letu žal ne bo izvedena.

Dirka se prične jutri in bo trajala dva dni. Skupno bodo premagali 13.500m vzpona in se povzpeli na najvišji slovenski prelaz Vršič, ki velja za najbolj zahtevnega. 

Sredstva že nekaj časa zbirajo preko SMS sporočila s ključno besedo DIRKA, na 1919. Ves zaslužen denar bodo namenili nakupu Avtomatskega eksternega defibrilatorja. V primeru večje vsote zbranih sredstev, jih bi kupili več. Zbiranje prispevkov prek številke 1919 bo trajala do konca junija. Dirko bomo lahko tudi spremljali na njihovi FB strani Dirka za življenje DOS-AED

V Postojno prihaja nacionalna kolesarska serija Pumptrack Slovenija. Na pumptrack poligonu pod vznožjem Soviča, se boste lahko preizkusili, kako dobri ste v vožnji po takšnem poligonu. Tekmovanje je namenjeno vsem starostnim kategorijam, od najmlajših dalje. Tekmovali boste lahko na tudi na skejtih, skirojih in ostalih rekvizitih. Tekmovanje je v osnovi namenjeno druženju in spoznavanju poligona.

Turistično društvo Pudgura začenja letošnjo poletno sezono v petek 7. junija, s komedijo v 14. slikah BEJŽI ZLODEJ BABA GRE. Letos društvo proslavlja tudi 20 let obstoja in dobrega delovanja. Predsednik društva Vojko Bauman, nam v prispevku tudi zaupa, kaj vse so pripravili za letošnjo sezono.

V soboto so v Ilirski Bistrici na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki ga občina praznuje 4. junija, podelili priznanja zaslužnim občanom, društvom, zavodu in podjetju. Podelili so pet spominskih plaket in štiri plakete za različna področja delovanja v občini.

Spominske plakete so prejeli: Ansambel Snežnik za dolgoletno uspešno širjenje domače glasbe, Društvo za varstvo in vzgojo ptic Snežnik za 40 let uspešnega delovanja, Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica ob 70-letnici organizirane predšolske dejavnosti, Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj za 35 let neprekinjenega delovanja in Mirko Boštjančič iz Hrušice, ki je kot dolgoletni predsednik krajevne skupnosti zaslužen za številne pridobitve v vasi Hrušica.

Plaketo za področje družbenih dejavnosti je prejel Matija Vičič iz Podstenj za vodenje in sodelovanje pri vseh gradnjah in drugih projektih v vaseh krajevne skupnosti Topolc. Že več desetletij je med najbolj aktivnimi člani sveta KS Topolc, ki mu je štiri leta tudi predsedoval, trenutno pa na čelu gospodarskega sveta ilirskobistriške župnije vodi obnovitvena dela na župnijski cerkvi sv. Petra.

Plaketo za gospodarstvo je dobilo podjetje Tomex, d.o.o., ki je bilo ob ustanovitvi leta 1990 eno izmed prvih zasebnih podjetij v občini. Ukvarjajo se s prodajo svežega in zamrznjenega mesa, mesnih izdelkov, rib in drugih proizvodov, pa tudi z vzrejo in prodajo žive perutnine. Pomemben mejnik v razvoju podjetja je bila leta 2002 zgrajena računalniško vodena hladilnica za hitro in globoko zamrzovanje svežega blaga, ki jo nameravajo letos povsem prenoviti in s tem zagotoviti še večjo kakovost storitev.

Za delovanje na kulturnem področju si je plaketo prislužila upokojena učiteljica slovenščine Marija Štrancar iz Hrušice. Pri svojem delu jo vodi ljubezen do rodnega jezika in kulturne dediščine domačega kraja. Leta 2005 je izdala knjigo narečnih pripovedi z območja Brkinov in Čičarije Frk čez drn – frk čez trn, v prihodnje pa bi rada uredila tudi ljudsko gradivo pripovedovanih narečnih zgodb, ki so ji ostale v predalu.

Plaketa za področje športa je šla v roke Košarkarskemu klubu Plama-Pur, ki je že sedem sezon stabilen drugoligaš z 250 člani, ki tekmujejo kar v 16 različnih kategorijah. Je klub z dolgoletno tradicijo, ki na Bistriškem opravlja pomembno vlogo pri vzgajanju mladih uspešnih košarkarjev.

Na proslavi je zbrane nagovoril župan Emil Rojc, ki je poudaril, da je bilo minulo leto za ilirskobistriško občino zelo uspešno. Letos zaključujejo z urejanjem industrijskih con, v katerih je nove naložbe napovedalo več podjetnikov. Kot napoveduje župan, bo občina tudi v prihodnje skrbela za razvoj na številnih področjih. Obeta se gradnja še zadnjega odseka obvoznice, nov heliport in prizidek k zdravstvenemu domu. Z evropskim denarjem pa bi uredili kanalizacijo in dotrajane ulice v mestu ter zgradili vodovodno omrežje med ilirsko Bistrico in Rodikom, s čimer bi rešili tudi težave s prekuhavanjem vode.

Katja Kirn Vodopivec