Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v torek na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.

Zlati red za zasluge je prejel dr. Janko Kos za izjemni znanstveni in kulturni opus ter življenjsko delo na področju primerjalne književnosti. Red za zasluge sta prejela dr. Janez Gabrijelčič za izjemno zamisel o Rastoči knjigi in za njeno uveljavljanje pri nas in v tujini in dr. Ana Kranjc za velik prispevek k razvoju izobraževanja odraslih v Sloveniji in drugje ter pri uveljavitvi Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Medaljo za zasluge pa je prejel Sergij Šlenc za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom predvsem na jezikovnem in literarnem področju.

“Sergij Šlenc se je rodil 21. novembra 1928 v Ilirski Bistrici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz nemškega in italijanskega jezika. Po diplomi je nekaj let poučeval slovenski in nemški jezik na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, leta 1961 pa je bil imenovan za lektorja za sodobni italijanski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu, leta 1973 pa je postal lektor za italijanski jezik na oddelku za romanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1989. 

Ker je kot otrok, ki je odraščal na zasedenem Primorskem, doživel italijanski fašizem in njegovo nasilno raznarodovanje, je že zgodaj spoznal, da je treba razlikovati med italijanskim jezikom in italijansko literaturo ter zlorabami, ki so se sicer dogajale v tem jeziku, vendar so pomenile primitivno zanikanje italijanske kulture. 

Pri svojem pedagoškem delu se je zato trudil poleg italijanskega jezika in njegovih raznolikih izraznih možnosti študente seznaniti tudi s širšo razsežnostjo italijanske kulture. Prizadeval si je pokazati, da je jezik odraz kulture in da je mogoče prodreti vanjo ter spoznati njen polni obseg le s temeljitim in celovitim jezikovnim znanjem. Ob tem je hitro spoznal, da je za to potreben kakovosten ter dovolj podroben in zanesljiv slovar sodobnega italijanskega jezika. V prepričanju, da je veliki slovar narodova izkaznica, ki ne kaže le njegove omike in odprtosti, temveč tudi zmožnosti, da se postavi ob bok jezikom številčnejših narodov, se je lotil dela. Sprva je imel skromnejše ambicije, ki so razumljive, saj je delal sam, nato pa je kmalu ugotovil, da ne potrebujemo še enega običajnega majhnega ali srednje velikega slovarja, temveč pravi veliki slovar italijansko-slovenskega jezika. Delal je z energijo in vizionarstvom piscev velikih slovarjev, kakršna sta bila Maks Pleteršnik in Fran Wiesthaler. Ob tem je treba poudariti, da slovarsko delo ne pomeni le zbiranja besed in iskanja njihovih pomenov v že obstoječih slovarjih. Pomeni predvsem branje različne leposlovne in strokovne literature, iz katere je mogoče povzeti pomen posameznih besed, njihovo aktualnost in uporabnost. 

Sergiju Šlencu je z neumorno vnemo, ki je bila pogosto na meji človeških moči in potrpljenja družinskih članov, uspelo delo končati in veliki italijansko-slovenski slovar je izšel leta 1997 pri Državni založbi Slovenije ter bil drugič natisnjen leta 2001. Slovar ima okrog devetdeset tisoč gesel in podgeselskih iztočnic. Njegov poudarek je na sodobnem italijanskem jeziku, poleg vsakdanjih besed pa vsebuje tudi strokovno izrazje s področja naravoslovja, tehnike, ekonomije, humanistike, družboslovja in prava. Slovar navaja številne primere besednih zvez, rabe, pregovorov in rekov. 

Opogumljen z dokončanjem italijansko-slovenskega slovarja se je Sergij Šlenc lotil še velikega slovensko-italijanskega slovarja. Delo ni pomenilo preproste preobrnitve italijansko-slovenskega slovarja, marveč samostojno delo iskanja ustreznic, besednih zvez, primerov neposredne in metaforične rabe ipd. Veliki slovensko-italijanski slovar je izšel leta 2006. Vsebuje več kakor sto tisoč gesel in podgesel. Besedišče slovarja zajema splošno, strokovno in znanstveno izrazje. V slovarju so pojasnjene tudi kratice ter lastna osebna in zemljepisna imena, vanj pa je vključena tudi pogovorna in narečna raba besed. 

Z obema slovarjema je Sergij Šlenc zgradil trden in trajen most med slovensko in italijansko kulturo. S tem je pomembno prispeval k naši jezikovni kulturi ter zbližanju slovenskega in italijanskega naroda. Hkrati je zamejskim Slovencem, ki se šolajo v italijanskem jeziku, olajšal stik z zahtevnejšim slovenskim izrazjem. 

Poleg tega je s prevodi v italijanščino, npr. monografij o Ljubljani, umetniških spomenikih na Slovenskem, o slovenski obrti, Plečniku itd., pomembno prispeval k prepoznavnosti slovenske kulture v italijansko govorečem okolju.”

Vir: spletna stran predsednika republike 

Foto: Daniel Novakovič/STA 

Vital Jurca, mladi glasbenik iz Postojne, zaključuje študij jazz kitare na glasbenem konzervatoriju v Trstu. Svojo glasbeno govorico je odkrival in izkušnje pridobival  v skupinah SaltPeanuts in Trije muški štirje,  igra tudi v duetu z bratom Janom.  Želja po raziskovanju in ustvarjanju in nenazadnje tudi  talent sta ga privedla do sodelovanja  z Galom Gjurinom. V organizaciji Kulturnega društva Cajt bo danes  zvečer v postojnskem Kulturnem središču predstavil nabor avtorskih skladb. Poslušaj.

Danes se v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici odpira razstava arheoloških najdb s prazgodovinskih naselbin iz okolice Ilirske Bistrice. Priložnostna razstava je primer dobre prakse sodelovanja med ljubiteljskim raziskovalcem in stroko, je povedala arheologinja Sabina Stambulič Pugelj, ki je razstavo ob evropskih dneh arheološke dediščine tudi postavila. 

S širitvijo prostorskih kapacitet je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica dobila okoli 200 kvadratnih metrov dodatne površine. Občina je na mestu nekdanjih garaž starega zdravstvenega doma zgradila prizidek. Odprli ga bodo jutri ob 12. uri. Knjižnica je od leta 2001, ko se je preselila na Tabor, do danes podvojila knjižnični fond in obogatila svoj domoznanski oddelek. V prizidku bo našel novo, varno mesto. Raritete, ki jih hrani knjižnica, so pomembne tudi v državnem merilu. V nadstropju prizidka bo nova čitalnica, v stari pa bodo mesto našle knjižne police, je razložila direktorica Marija Hribar. Da je delo končano,  je zadovoljen tudi župan Marko Rupar, ki poudarja tudi, da tako dobre ustanove ni težko podpreti.

Postojnski občinski svet je na današnji izredni seji na predlog sedmih svetnikov razpravljal o tem, ali naj se na območju občine umesti avtocesta proti Jelšanam. Ugotovili so, da sklep iz aprila 2011, ki namesto gradnje avtoceste podpira zgraditev obvoznice mimo treh krajev ob obstoječi državni cesti, še vedno velja.
Ker julija 2011 med občinami Postojna, Pivka, Divača in Ilirska Bistrica ni bilo soglasja takratnih občinskih vodstev glede trase avtocestne povezave, ki bi primorsko avtocesto povezala z mednarodnim mejnim prehodom Jelšane in območjem Kvarnerja, so od države zahtevali pospešitev gradnje obvoznic Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.

Po opravljenih razpravah po krajevnih skupnostih je takratni župan Jernej Verbič občinskemu svetu predlagal, občinski svet pa je na redni seji aprila 2011 tudi sprejel sklep, da občina nasprotuje umestitvi avtocestne povezave na svojem območju. To je pomenilo, da bi težave zaradi gostega tovornega in osebnega prometa na tej relaciji reševali z izgradnjo obvoznic Rakitnik, Matenja vas in Prestranek.

Obvoznica Ilirska Bistrica je zaključena, v Pivki bo zgrajena v prihodnjih letih, obvoznice, ki bi prometa rešila omenjene tri kraje v postojnski občini, pa ni niti v investicijskih načrtih države. Leta 2016 je postojnska občina omenjeno obvoznico celo izvzela iz občinskega prostorskega načrta, ker se pristojno ministrstvo ni strinjalo s traso, saj se je ta podvajala z zamišljeno traso avtocestnega odseka.

Na današnji seji postojnskega občinskega sveta je bilo v razpravi slišati, da sklepi iz leta 2011 še vedno veljajo, ker jih občinski svet ni nikoli preklical. Obenem so predlagatelji sklica izredne seje od župana Igorja Marentiča zahtevali, naj ne daje ministrstvu signalov, da bi lahko bila za postojnsko občino sprejemljiva kakšna druga različica.

Marentič je namreč v začetku letošnjega leta razburil javnost z izjavo, da se zavzema za novo varianto avtocestne povezave, ki bi imela priključek pri Hruševju. Na današnji seji je Marentič pojasnil, da je to njegovo razmišljanje in da se zavzema “za prebivalcem najmanj škodljivo varianto odseka avtoceste proti Jelšanam”.

“Kljub temu, da ni bila sprejeta nobena odločitev, je bilo javno potrjeno, da vse odločitve, ki so bile sprejete pred osmimi leti, še vedno veljajo. Tako da je interes, da to območje dobi čim prej ustrezno cestno povezavo in to prioritetno, ker je to lažje in hitreje izvedljivo preko obvoznic. Ko enkrat pride do obvoznic in povezave med njimi, bo promet normalno stekel in bo normalno pretočen,” je ob koncu seje v izjavi povedal predlagatelj izredne seje, postojnski svetnik Zvonko Černač.

Ob koncu razprave svetniki sicer niso podprli enega od dveh predlaganih današnjih sklepov, to je, da od župana pričakujejo pospešitev aktivnosti za umestitev in začetek gradnje obvoznice. So pa podprli drugi sklep, ki od Marentiča zahteva, da jim enkrat letno poroča o reševanju te pereče problematike.

Iz razprave je bilo razbrati še, da se svetniki zavedajo, da bo na koncu odločitev o gradnji avtocestnega odseka tako ali tako sprejela država.