Prenova planinskega doma na Sviščakih je v polnem teku. Delavci te dni že končujejo s postavljanjem novega ostrešja, v Planinskem društvu Snežnik pa se veselijo tudi novih podstrešnih prostorov, kjer bodo uredili med 15 in 19 prenočišč. Čeprav je društvo skupaj z oskrbnikoma za energetsko sanacijo doma, ki vključuje prenovo strehe, pročelja in ureditev prostorov v nadstropju, pridobilo 65.000 evrov evropskega denarja, pa bodo za dokončanje obnove in notranjo opremo morali dodati še približno enkrat toliko sredstev. V društvu so za obnovo strehe že dalj časa varčevali, kljub temu pa jim bo za dokončanje del zmanjkalo denarja, zato zbirajo prostovoljne prispevke. Poslušaj. 

Poletje mnogim krajem daje priložnost, da medse privabijo tako domače kot tuje turiste. Pestro vzdušje je tudi v Loški dolini. Med tujimi turisti je najbolj priljubljeno opazovanje rjavega medveda v njegovem naravnem okolju, v Dolini  pa že potekajo priprave na priljubljeno prireditev Plavajoči grad. 

Foto: loska-dolina.si 

Leto je naokoli, odkar je ministrstvo za delo  s podelitvijo koncesij zaključilo javni razpis za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Potrdilo je tudi t.. in. Grozd malih domov. Zrasli bodo v Železnikih, Žireh, Komendi, Loški dolini in Pivki. Pivčani so za dom rezervirali mesto na Bedinku, kot rečejo delu same Pivke. Občina Pivka je  tako včeraj razgrnila elaborat  lokacijske preveritve za pretežni del območja občinskega lokacijskega načrta za del območja Bedink. Več v prispevku. 

Teja Tegelj je likovno pedagogiko študirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani,   kjer je leta 2006 diplomirala, deset let kasneje pa končala znanstveni magisterij z delom Vloga telesnosti in multisenzorne integracije v likovnem izobraževanju. Trenutno se posveča magistrskemu študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z razstavami se predstavlja v Sloveniji in tujini, od leta 2015 pa je tudi članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Osrednji področji njenega ustvarjalnega izraza sta slikarstvo in risba.Velik navdih pri delu ji predstavlja okolje, v katerem živi. Do pred kratkim se je likovno izražala skozi tehniko akrila na platnu, zadnje leto pa je svojo pozornost usmerila v risbo. 

V vasi Jurišče je sinoči prišlo do novega napada volkov na drobnico. Trop volkov je poklal več kot 10 ovac, ki so bile sicer na ograjenem pašniku in varovane s pastirskimi psi. V Sindikatu kmetov Slovenije poudarjajo, da Slovenija enostavno ne zdrži takega števila zveri, kot ga beležimo sedaj.
 
 Do napada je prišlo na turistični kmetiji Pri Cunarju, ki ima po navedbah na spletni strani 120 ovac. Florjan Peternelj iz Sindikata kmetov Slovenije je danes za STA povedal, da so volkovi napadli na pašniku, ki je bil varovan z električnim pastirjem in tremi pastirskimi psi.

Na pašniku se je paslo okoli 30 ovac in nekaj koz. “V eni noči so volkovi poklali 12 ovac, še okoli 10 jih je ranjenih,” je povedal Peternelj.

Kmet je sicer na varovanem pašniku zbral najboljše ovce, ki so bile breje, nekaj je bilo tudi kozličev. Volkovi so torej poklali boljši del njegove črede, mnoge ranjene živali pa bo potrebno še usmrtiti.

Na vprašanje, kako lahko pride do napada na varovanem pašniku, Peternelj poudarja, da volk pač išče hrano. “Na Juriščah je bilo na treh pašnikih to noč skupno 12 psov. A ko so začeli volkovi v okolici tuliti in klicati k napadu, so psi ušli s pašnikov. Ne gre za enega ali dva volka; tukaj je bilo od 15 do 20 volkov,” je opisal situacijo.

V konkretnem napadu je bil en od treh psov v ogradi v napadu poškodovan, brez teh živali na pašniku pa bi lahko volkovi morda poklali vse ovce, je menil sogovornik.

“Slovenija ne zdrži takega števila zveri na svoji kvadraturi,” je poudaril Peternelj, ki je opozoril na vse večje število podobnih napadov volkov in medvedov. Glede na raziskave bi lahko Slovenija imela okoli 100 medvedov in dva tropa volkov, je pojasnil. “Ostalo ne more preživeti, ker nima hrane,” je dodal.

Opozoril je, da ima narava enostavno določene omejitve, česar pa država oziroma določene organizacije enostavno nočejo upoštevati. Tako na državni ravni sploh ni določeno največje število zveri, ki naj bi jih bili sposobni prenesti slovenski gozdovi.

V državi je po ocenah okoli 100 volkov, težave z njimi se stopnjujejo, ker se v preteklosti po odločitvi upravnega sodišča ni izvajalo njihovih odvzemov iz narave. Po interventnem zakonu je za odstrel predvidenih 11 volkov po posebnih postopkih, a doslej lovci na njegovih podlagi niso odstrelili še nobenega volka.
 

Foto: wikipedia