Košarkaško je odraščal na igrišču pri sarajevskih SPARS-ih, se kasneje preselil v nemškega prvoligaša BROSE-BAMBERG, sodeloval pri slovenski košarkaški pravljici, po evropskem prvenstvu igral pri beograjskem PARTIZANU, sezono 2019-2020 pa igra pri italjanskem TREVISO-BASKET. V prednovoletnem radijskem pogovoru Aleksej pravi, da je v Italiji zadovoljen, z njegovo zavzetostjo in igranjem pa so zadovoljni tudi njegovi delodajalci. Domačo POstojnsko košarko spremlja redno, povabilu slovenske reprezentance pa se bo z veseljem in nemudoma odzval.

Mojstra struženja Adolf Košmrl in njegov sin v Loški dolini nadaljujeta bogato tradicijo obdelave lesa, s katero je začel že dedek. Ročno struženje zamira, saj je obrt stara, mladih, ki bi se s tem ukvarjali, pa skorajda ni več. Pri lesnem struženju gre za umetnost, saj iz grčavih kosov lesa ni enostavno ustvariti nekaj uporabnega in prijetnega na oko. Mojstra pri svojem delu uporabljata les bukve in javorja, najznačilnejših listavcev na Notranjskem.

Družina se je v preteklosti ukvarjala predvsem s kmetijstvom, mlinarstvom in lesostrugarstvom, Adolf starejši pa je izdeloval tudi lesene pipe za vinske sode. Njegova dleta so bila tako ostra, da brusnega papirja skorajda ni uporabljal. Včasih so morali stružnice poganjati s pedalom, dandanes pa so v uporabi stružnice na električni pogon. Iz lesa nastanejo uporabni izdelki, kot so sklede, krožniki, valjarji in različni ročaji za orodje. Pogovarjali smo se z obema mojstroma, ki sta povedala, kakšna je bila ta obrt v preteklosti in kako je delo potekalo.

 Kljub iskanju rešitve za vadišče Slovenske vojske (SV) na Počku sta Občina Postojna in ministrstvo za obrambo še vedno vsaka na svoji strani. Vaje pa na vadišču še vedno potekajo, kot da postojnska občina ne bi prekinila pogodbe z ministrstvom in zahtevala umika vojske s tega območja. Vadišče stoji nad vodozbirnim območjem in ga lahko onesnaži.

Občani Postojne so že pred skoraj 20 leti na referendumu zahtevali zaprtje vadišča na Počku. Leta 2004 je sicer Občina Postojna z ministrstvom za obrambo podpisala dogovor o njegovi uporabi, vendar ga je po 23. decembru 2018 odpovedala, ko je bil po razsodbi ustavnega sodišča razveljavljen državni prostorski načrt (DPN) za vadišče, saj je ocenila, da je protiustavno.

Posledično je občina ostala brez zadnjega dela sofinanciranja izgradnje gasilsko-reševalnega centra v višini 250.000 evrov. Kot je za STA povedal svetovalec ministra za obrambo Boštjan Šefic, ki je v imenu Morsa vodil pogajanja z Občino Postojna, si sedaj prizadevajo najti način, da bi ji vendarle izplačali ta znesek in tako nekako pokrili svoje obveznosti. Zato so ji predlagali začasni dogovor, ki pa ga postojnski občinski svet doslej še ni obravnaval zaradi nasprotovanja.

Začasni dogovor, ki so ga v preteklih mesecih sestavljali skupaj z vodstvom Občine Postojna, po mnenju Šefica daje pravno podlago za izplačilo omenjenih 250.000 evrov, potem ko je občina decembra lani odstopila od prejšnjega dogovora. Podpis novega začasnega dogovora bi torej šele odprl pot za začetek pogovorov, kaj naj v prihodnjih letih dobi lokalna skupnost v zameno za prisotnost vojske.

SV sicer vadišče kljub prekinitvi dogovora še vedno uporablja na podlagi odločbe o gradbenem in uporabnem dovoljenju, zoper katero pa je postojnska občina vložila tožbo. S sprejetjem novega dogovora bi občina vadišče legitimirala in obenem tudi soglašala s prizadevanji obrambnega ministrstva za čimprejšnje sprejetje novega DPN za vadišče, čemur je doslej nasprotovala.

V skladu s predlogom začasnega dogovora pa bi tudi pri delovanju SV na Počku prišlo do nekaterih omejitev – nočno streljanje bi se lahko izvajalo največ deset dni v mesecu (od ponedeljka do četrtka), od junija do septembra pa največ do 23. ure. Prav tako bi se le do 23. ure lahko izvajali tudi streljanje z orožji kalibra nad 60 milimetrov in preleti vojaških zrakoplovov.

Na občini se s takšnim predlogom ne strinjajo. “Umaknil sem predlog začasnega dogovora z dnevnega reda občinskega sveta, ker sem ugotovil, da ga nihče ne bi podprl,” je za STA povedal postojnski župan Igor Marentič. Kot je dodal, je razlog v tem, da dogovor prav v nobeni točki ne ščiti vodnega zajetja Malni: “Ta dogovor tako sploh ni bil obravnavan in sedaj smo ponovno na točki status quo.”

Postojnska občina želi zaščititi vodozbirno območje, saj se njihov vodni vir Malni napaja prav iz kraškega območja pod Počkom. Zato je sama pripravila osnutek zakona o zaščiti vodnega vira Malni, kasneje pa je vlada ta osnutek nekoliko priredila in iz njega črtala določbe, ki bi ogrozile obstoj osrednjega vojaškega vadišča. V sprejemanju pa je tudi nov državni prostorski načrt za območje Počka.

Ministrstvo za obrambo pa je bilo sicer uspešno pri dogovarjanju glede sodelovanja pri vlaganju v projekte lokalne javne infrastrukture zaradi obremenjenosti cestne in komunalne infrastrukture ob uporabi vadišča Slovenske vojske na Počku z občinama Pivka in Ilirska Bistrica. Ministrstvo bo v občini Pivka sofinanciralo sodobno ureditev lokalne ceste Zagorje-Bač, vključno z ureditvijo pločnikov in cestne razsvetljave, v občini Ilirska Bistrica pa bo sofinanciralo obnovo vodovoda Knežak-Bač.

Ilirskobistriška enota Centra za socialno delo Primorsko-Notranjska, ki zadnjih 21 let skrbi za izvajanje pomoči družini na domu na Bistriškem, bo to storitev opravljala le še do konca marca prihodnje leto oziroma najkasneje do takrat, ko bo Občina Ilirska Bistrica našla novega izvajalca. Kot pojasnjuje direktorica centra Kristina Zadel Škrabolje, so se za ta korak odločili zaradi kadrovske podhranjenosti in nevzdržnega sistema financiranja.

Po podatkih CSD je na območju ilirskobistriške občine okrog tri tisoč starejših od 65 let, v storitev pomoč na domu pa je trenutno vključenih le 43 starostnikov. Povpraševanja in potreb je veliko, vendar jih s trenutno kadrovsko zasedbo ne zmorejo pokriti. Pomoč na domu izvajajo štiri zaposlene, od tega ena za polovični delovni čas. Že samo za nadomeščanje bolniških odsotnosti in dopustov bi po besedah direktorice morali zaposliti vsaj še eno oskrbovalko. Da bi zadostili vsem potrebam, pa bi jih skupno potrebovali šest. S prenehanjem izvajanja storitve pomoči na domu pa bo močno okrnjena tudi kadrovska zasedba ilirskobistriške enote CSD. Bistriški občinski svet je na predlog župana Emila Rojca na zadnji seji že sprejel odlok, na podlagi katerega bo občina objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitve pomoči na domu. Občina je po odpovedi CSD sicer najprej želela izvajanje storitve pomoči na domu prenesti na bistriški Dom starejših občanov, vendar so se zaradi ponujene previsoke ekonomske cene storitve odločili za podelitev koncesije.

Smučarski klub Loška dolina je v soboto in nedeljo na Pokljuki organiziral dve tekmi v biatlonu, ki sta šteli za državno prvenstvo in Pokal Alpina. V soboto je bil na sporedu šprint za članice in člane, kjer je nastopilo 70 tekmovalk in tekmovalcev, v nedeljo pa je sledilo zasledovanje za članice in člane ter šprint za mlajše kategorije (zračna puška) kjer je sodelovalo 140 tekmovalcev. 

V soboto so nastopili trije člani Smučarskega kluba Loška dolina: Gašper Ožbolt, Luka Milavec in David Zabukovec. Prav slednji se je v zelo mrzlih in vetrovnih razmerah najbolje znašel in v kategoriji mlajših mladincev in s samo dvema zgrešenima streloma osvojil tretje mesto. V nedeljo so se vsi trije pomerili tudi na zasledovalni tekmi. Za njimi so šli v nedeljo na prvo letošnjo tekmo tudi ostali tekmovalci, ki streljajo z zračno puško. Krstno tekmo na snegu sta imela Tia Mišič, osvojila je 11. mesto,  ter Jernej Šraj, ki je bil 14. Med starejšimi deklicami sta se na oder za zmagovalke uvrstili Kiara Hace, bila je 2.,  in Nikita Funda s 3. mestom, Tjaša Mišič je bila 7. in Gena Jakopin 14. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem klub za dosežene uvrstitve čestita. Tekmovalkam in tekmovalcem ter vsem ostalim pa želi mirne praznike ter veliko zdravja in uspehov v novem letu. 

Avtor: Boštjan Funda 

Foto: arhiv SK Loška dolina