Če boste ob 16.15 v Ljubljani, se lahko pridružite slovesnosti, ki  jo ob 100. obletnici ustanovitve Konservatorija za glasbo v Ljubljani pred sedežem na Vegovi ulici pripravlja Glasbena matica. Na njej se bodo z lovorovim vencem poklonili prvemu ravnatelju glasbene šole Glasbene matice Franu Gerbiču in prvemu direktorju Konservatorija za glasbo Mateju Hubadu.

Ustanovitev Konservatorija za glasbo v Ljubljani oziroma srednje glasbene šole v Ljubljani je tesno povezana z razvojem glasbenega šolstva v Ljubljani, ki se je pričelo z ustanovitvijo prve državne glasbene šole pri ljubljanski stolnici leta 1807. Po raznih organizacijskih oblikah glasbenega šolstva so leta 1882 v Ljubljani ustanovili šolo Glasbene matice, katere ravnatelj je bil Fran Gerbič. Iz nje je leta 1919 nastal prvi jugoslovanski konzervatorij pod vodstvom ravnatelja Mateja Hubada z nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Današnje ime Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je šola dobila novembra 2009.

Cerkničan Fran Gerbič namreč ni bil samo skladatelj, bil je tudi glasbeni pedagog, utemeljitelj slovenske opere, pisec prve slovenske simfonije, urednik in prva mednarodna slovenska pevska zvezda, dirigent in pevovodja. Po velikem glasbenem pedagogu so poimenovane tudi Gerbičeve nagrade in priznanja, ki jih vsako leto v Cerknici podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol. V domači Cerknici je leta 1879 odigral veliko vlogo pri ustanovitvi narodnega bralnega društva kot narodne čitalnice, je pokazala raziskava, ki so jo opravili v cerkniški knjižnici. Zaznamoval je tudi Ilirsko Bistrico. Nasproti hiše, kjer je potekal pouk, pa je bila v Trnovem, kjer je opravljal prvo službo,  na pobudo nadučitelja Frana Gerbiča leta 1866 zgrajena in odprta prva šolska stavba v Ilirski Bistrici. Tudi v tem mestu je sodeloval pri ustanovitvi čitalnice.

Foto: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica 

Na križišču glavne in stranskih cest sredi Unca potekajo dela. Del jih financira Občina Cerknica in del Direkcija RS za Infrastrukturo.

Ko bodo končana, bo na Uncu stalni semafor, ki pa pretočnosti prometa na glavni cesti zaradi senzorjev ne bo oviral. Z omejitvijo hitrosti in nekaj dodatnimi deli pa bo varnejše tudi zavijanje v in iz Slivic.

Med desetimi najbolj navdihujočimi slovenskimi družinskimi podjetji v letu 2019 je tudi Pobles iz Podskrajnika pri Cerknici.

 Zgodba družinskega podjetja Pobles, ki je danes butični izdelovalec unikatnega pohištva višjega cenovnega razreda, se je začela v 90. letih prejšnjega stoletja, na lokaciji propadlega cerkniškega lesnega podjetja Brest. Glava družine in ustanovitelj Branko Petrič je unovčil pogum in izkušnje, ki mu jih je dalo skoraj 20-letno življenje v Združenih državah Amerike in Kanadi, kjer je delal kot mizar. Po stečaju Bresta, v katerem je bil zaposlen, je z nekaj somišljeniki z lastnimi prihranki odkupil del podjetja in začel pisati zgodbo danes uspešnega družinskega podjetja z 20 zaposlenimi, ki dela pohištvo po naročilu. Po upokojitvi ustanovitelja  Branka Petriča sta v podjetje vključena sinova direktor Primož Petrič in Samo Petrič,  ki je vodja tehnologije in proizvodnje. »Mi smo imeli srečo, da smo bili eden prvih ponudnikov pohištva po naročilu in da smo znali nagovoriti kupce z višjo kupno močjo, ki so si lahko privoščili dražje pohištvo po meri. Prej te tradicije v Sloveniji ni bilo,« o dejavnosti podjetja pravi Primož Petrič.

V Sloveniji družinska  podjetja predstavljajo 83 % gospodarstva, zato EY Slovenija že od leta 2014 njihove podjetniške zgodbe popisuje v vsakoletni izdaji knjige družinskega podjetništva v Sloveniji. Letošnjih deset podjetij, ki dopolnjujejo zbirko 60 zgodb v zadnjih šestih letih, svojo uspešnost potrjuje na mednarodnih trgih.  Poleg Poblesove so v knjigi objavljene tudi zgodbe podjetij Barjans z Vrhnike, Bio-Sad iz Lenarta, kamniškega Hubata, Incoma iz Ajdovščine, podjetja Kodila iz Pomurja, podjetja Labena, Pekarne Pečjak, podjetja Škerjanc iz Materije in Tehnosa.

Na fotografiji z leve: Samo, Branko in Primož Petrič 

Vir: Projekt EY Slovenija, družinsko podjetništvo