Projekt PlurAlps, ki je združil občine Kamnik, Jesenice in Postojna si prizadeva za priseljencem prijaznejše območje Alp. Priseljevanje, kulturno raznolikost in pluralizem pa vidi kot priložnosti. O rezultatih pilotnih aktivnosti so govorili včeraj na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, ki poleg postojnske občine in še nekaterih drugih organizacij sodeluje v projektu.

Nosilec projekta PlurAlps, urbanistični inštitut RS pa je predstavil informativno knjižico za priseljence Postojna, moj novi dom. Tina Zorman, koordinatorica projekta Mladoletni begunci brez spremstva je toplo pozdravila brošuro v štirih na Postojnskem najpogostejših jezikih priseljencev – bosanskem, angleškem, makedonskem in albanskem. Kot ugotavlja Zormanova, na šolah sicer izvajajo različne projekte, namenjene otrokom priseljencem, pozablja pa se na starše. In čeprav imajo nevladne organizacije, na primer Mladinski center in Boreo, veliko vlogo pri vključevanju priseljencev, informacije včasih do njih žal ne pridejo. S priseljenci pa se vedno pogosteje srečujejo tudi na postojnskem Centru za socialno delo. Poslušaj. 

Predsednik vlade Marjan Šarec je v ponedeljek sprejel predstavnike županov obmejnih občin. Župani 16 občin ob meji s Hrvaško so   skupno pobudo za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij na predsednika vlade naslovili že konec septembra.  Na tokratnem srečanju pa so njihovi predstavniki dogovorili,  da bodo oblikovali delovno skupino. Predstavniki občin in vlade, ki jo sestavljajo, bodo pripravili sistemske rešitve za obvladovanje vplivov migracij in izboljšanje življenja ljudi ob meji.  

Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc razlaga,  da vsakodnevne situacije odpirajo nova vprašanja. Sami se bodo znova lotili  reševanja odpadkov, ki jih puščajo za seboj ljudje, ki ilegalno prehajajo mejo.  Sicer poudarja, da so problemi  različni, prav tako tudi pogledi nanje, saj so tudi življenjski pogoji v občinah različni. Če na Bistriškem nimajo težav z ograjo, ki poteka po gozdu, ta prebivalcem Kostela, kjer je ograja ob reki, odnaša kruh. V skupini, ki se bo pogovarjala v Ljubljani, bodo tako trije ali štirje župani z različnih lokalnih skupnosti. Več v prispevku. 

Na prvem glasovanju v okviru participatornega proračuna so imeli občani Postojne na voljo 53 predlogov, porazdeljenih na štiri območja. 753 glasovalcev je izbralo 28 projektov, ki bodo realizirani v naslednjih dveh letih, odvisno od možnosti. Kot je povedala vodja projekta Moja občina Marina Rebec, so bili občani z novostjo zelo dobro seznanjeni.

Udeležba je bila 6-odstotna. Za območje Postojne je bilo izglasovanih devet predlogov, Na območju Prestranka lahko pričakujejo sedem pridobitev, šest izbranih predlogov spada v območje Hruševja, za območje Planine in Studenega pa so izglasovali šest projektov. Občina bo vse projekte izpeljala v naslednjih dveh letih. Do izteka roka so na občini v okviru participatornega proračuna sicer prejeli 122 predlogov. Poslušaj. 

V oddaji Kulturne razglednice smo se letos že pogovarjali z arheologom dr. Boštnajom Laharnarjem. Med drugim nam je predstavil izjemno železnodobno kulturno krajino med Zgornjo Pivko in Ilirsko Bistrico, bili smo tudi na njegovem predavanju o gradišču Žerunšček na Cerkniškem. Dr. Laharnar bo v četrtek, 7. novembra, na povabilo Kulturnega društva Slavina predstavil del gradišč med Postojno in Ilrisko Bistrico, s katerimi se ukvarja več let. Ob 18.30 se bo v Kulturnem domu Slavina osredotočil na slavinska gradišča in njihovo tisočletje. 

Projekt Predmeti in krajine, strukturiranost notranjskih železnodobnih skupnosti poteka že dobri dve leti, udeležence pa čaka še dobro leto zanimivega raziskovalnega dela. Njegova glavna zvezda je železnodobna kmetijska krajina med Zgornjo Pivko in Ilirsko Bistrico.

Nova spoznanja je prinesla nova tehnologija. Gradišča so sicer že dolgo znana, nove podatke o življenju v njih pa so prinesli t. i. lidarski posnetki, ki nastajajo s pomočjo laserskih žarkov. Arheolog in vodja projekta dr. Boštjan Laharnar je povedal, da se je na območju železnodobnih gradišč med Pivko in Ilirsko Bistrico izjemno dobro ohranila agrarna krajina. Kot pravi, gre za enega najboljših primerov tako stare kmetijske krajine ohranjene na terenu v Evropi!

Fotografija je iz dela dr. Boštjana Laharnarja. 

 Sloveniji je odkritih in registriranih več kot 13.000 podzemnih jam, kar dobra petina pa jih je onesnaženih z različnimi odpadki, tudi nevarnimi. Kot je za STA povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko, so v okviru raziskave med onesnažene uvrstili prek 2500 jam. Večinoma gre za jame blizu naseljenih območij.”Težavo predstavljajo predvsem nevarni odpadki, kot so odlagališča različnih proizvodnih obratov, klavniški odpadki, v jamah je mogoče najti celo tako nevarne odpadke, kot so uporabljene injekcijske igle ali stari avtomobili, iz katerih iztekajo motorne tekočine,” je dejal Benko.

Raziskavo onesnaženosti jam je ob pomoči slovenskih jamarjev opravil jamar in raziskovalec Jure Tičar na celotnem območju Slovenije, ki je pokrito s kraškim terenom.

“Na terenu smo določili vzorčno območje, na njem pregledali vse jame in nato statistično določili, kakšna je onesnaženost jam na tem območju,” je pojasnil Benko.

Raziskava je služila za pripravo Tičarjeve doktorske naloge, zato je v katastru Jamarske zveze Slovenije pregledal tudi zapise dobre polovice registriranih jam. Ob tem je ugotavljal, pri katerih so avtorji zapisnikov označili, da so onesnažene.Velika verjetnost onesnaženja je predvsem pri tistih podzemnih jamah in breznih, ki so lahko dostopna, torej ob cestah in v bližini naselij. Pri številnih breznih se tako na primer globina, zabeležena pred desetletji, zaradi velike količine odpadkov močno razlikuje od trenutne globine.

Kot je za STA povedal Tičar, je po njegovem mnenju med najbolj onesnaženimi jama Ravnica v okolici Pivke – pri Jurščah, kjer naj bi bilo po ocenah jamarjev več kot 4000 kubičnih metrov odpadkov.

Po Benkovih besedah v zadnjem času opažajo, da v jamah vse pogosteje končajo tudi klavniški odpadki. Rejci namreč živino velikokrat koljejo doma, kar pa je prepovedano in zato odpadkov ne morejo oddati na legalna odlagališča.Prav tako v breznih večkrat končajo poginule živali. Ti kadavri zaradi morebitnih nalezljivih bolezni predstavljajo nevaren odpadek. Deževnica, ki teče preko teh odpadkov, se nabira v podtalnici in ogroža vire pitne vode bližnjih naselij.

Podzemne jame bi bilo potrebno očistiti, vendar lastnica jam – država – za to nima sredstev. “Pravzaprav ne vemo niti tega, na kakšen način bi jih najhitreje in najbolje očistili,” je ob tem opozoril Benko.So pa na ministrstvu za okolje povedali, da pripravljajo seznam okoljsko degradiranih območij, ki so potrebna sanacije, nanj pa bodo uvrstili tudi kraške podzemne jame.Za čiščenje nekaterih jam je pred dvema desetletjema s kratkotrajno akcijo delno poskrbelo podjetje Helios, ki je z manjšo finančno spodbudo nagradilo tista jamarska društva, ki so čistila onesnažene jame.

Trenutno je samo od dobre volje in časa odvisno, ali se čiščenja jam posamezna jamarska društva sploh lotijo. Njihovo delo pri takih projektih, ki so običajno dolgotrajni in težavni, pa je povsem prostovoljno. Ob tem se večkrat celo zgodi, da morajo naročiti in s svojih računov plačati odvoz odpadkov, ki so jih njihovi člani potegnili iz jame.

Na fotografiji je Golobina pri Palčju.

Foto: Mitja Prelovšek, Inštitit za raziskovanje krasa ZRC SAZU