V Sloveniji smo ponosni na dejstvo, da živimo v deželi gozdov in na bogato zgodovino ter tradicijo gospodarjenja z gozdovi. Nanjo opominja spomenik prvi gozdarski šoli na Slovenskem. Pri gradu Snežnik je delovala med letoma 1869 in 1875. Danes že težko rečemo, da na prvo gozdarsko šolo spominja tudi stavba, v kateri je delovala, saj je skoraj popolnoma porušena. Tako propada še en objekt, ki je pomemben za celostno razumevanje snežniškega grajskega kompleksa, zgodovine Loške doline in nenazadnje širše slovenske zgodovine. Ministrstvo za kulturo je še leta 2017 obljubljalo, da bo gozdarska šola v okviru kohezijskega projekta obnovljena v letih 2017 in 2018. Pa ni. Lotili so se dela, pustili le gole zidove stavbe brez strehe in zapustili grajski park.
Ministrstvo za kulturo razlaga, da je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor predvidelo izvedbo petih obnov kulturnih spomenikov ter vzpostavitev interpretacijskih središč, ki ustrezajo petim komplementarnim projektom Ministrstva za okolje in prostor. Vsak bi zagotavljal vsaj 50 hektarov javno dostopnih naravovarstveno urejenih površin. Vsi projekti Ministrstva za kulturo se izvajajo v partnerstvu, kjer je obvezni parter z naravovarstvenega področja. Ker je v projektu Snežniška gozdarska šola odstopil partner – Zavod za gozdove Slovenije, so projekt marca letos umaknili iz izvedbenega načrta.
Financiranje s pomočjo kohezijskih sredstev, naložba se imenuje Varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami je tako propadlo, ministrstvo pa trenutno nima lastnih sredstev za obnovo objekta. Stavba, pojasnjujejo, je bila kontrolirano porušena do točke, da se najbolj ohranja. Naredili so tudi njen arhitekturni posnetek. »Če bodo v prihodnosti na razpolago sredstva za obnovo, jo bomo obnovili,« odgovarjajo na ministrstvu za kulturo.
Okolica gradu Snežnik pa svoje zgodovine že zdaj ne more povedati celostno. V snežniškem grajskem kompleksu je tako propadla že »Šranga«, edina stavba iz kompleksa, ki je bila v lasti Občine Loška dolina.
Druga žalostna zgodba so grajske pristave. Del je obnovljenih, a očitno ne dovolj dobro. Prvi in zadnji najemnik pristav je vrata zaklenil konec leta 2015. Na zadnji javni razpis, ki se je zaključil oktobra, se ni prijavil noben ponudnik, kljub temu da je bil interes izkazan, odgovarjajo na ministrstvu za kulturo in dodajajo: “Ker opažamo, da interes obstaja, ocenjujemo, da ponudbe niso bile oddane zaradi pomanjkljivosti na objektu, ki jih nameravamo odpraviti in razpis ponoviti.”
Svetla točka pa je sam grad Snežnik. Obnovljeni grad upravlja Narodni muzej Slovenije. Do avgusta so v njem našteli 12 tisoč obiskovalcev. Od oktobra do aprila vrata odpira po zimskem času, a kljub temu, z izjemo ponedeljka, večkrat dnevno.
Avtor:Maruša Mele Pavlin
