Spet veliko smeha že navsezgodaj! Tokrat sta za prebujanje in smeh poskrbela Simon Avsec in Jure Počkaj! Vas zanima kako se sliši operno petje, po sedmi uri, na prazen želodec? Preverite kako se naučiti opernega petja in koga smo presenetili s telefonskim klicem?
https://www.facebook.com/150179498350338/videos/979340459093311/
28-letna Sabina Peklaj je talentirana mlada pevka iz Cerknice, ki je šele ob poškodbi glasilk doumela, koliko ji petje pravzaprav pomeni.
Mnogi se jo lahko spomnimo še iz priljubljenega showa “Slovenija ima talent 2015”, kjer se je uspela uvrstiti v finalni izbor. Manjših odrov je že vajena, a njena želja je od bila nekdaj nastopati pred velikimi množicami. To ji je po showu tudi uspelo. Danes veliko sodeluje s kitaristom Miho Plantaričem, ki jo spremlja na raznih pročnih in drugih slavjih. Te dni že pripravljata nove skupne projekte.
Pred kratkim sta izdala priredbo že znane slovenske skladbe. Katere? Poslušaj.
Potem ko je skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov maja izglasovala sklep, ki prejemnikom znižuje poklicne pokojnine za 30,4 odstotka, je območna Obrtno-podjetniška zbornica Logatec organizirala srečanje oškodovanih obrtnikov in podjetnikov z namenom, da jih spodbudi in poveže v kolektivni tožbi zoper sklad.
Za nadaljevanje postopkov bo moral vsak oškodovanec, ki se bo želel pridružiti kolektivni tožbi, posebej podpisati pooblastilo za zastopanje, ki bo moralo vsebovati tudi podatke o trajanju vlaganja v sklad in višino oškodovanja. Pooblastila za zastopanje in vsa dodatna pojasnila bodo obrtniki in podjetniki lahko dobili na območnih obrtno-podjetniških zbornicah, rok za oddajo pooblastil pa je 1. december
V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna bodo danes ob 18. odprli razstavo z naslovom Litoželezna dediščina na naših pokopališčih. Avtorica mag. Simona Kermavnar želi z njo opozoriti na doslej bolj ali manj spregledano kulturno dediščino, ki vztrajno izginja z naših pokopališč in opozoriti na njeno vrednost, lepoto in smiselnost, da jo ohranimo.
Lito železo je bilo odkrito konec 18. stoletja in je sprožilo industrijsko revolucijo. Predstavljeni izdelki so tako nastali v 19. in začetku 20. stoletja. Livarne, razlaga Simona Kermavnar, so se razlikovale po kakovosti liva, v nekaterih so osnutke delali umetniki. Litoželezni izdelki so tako preplet umetnosti in obrti, vsekakor pa naša dediščina. V preteklosti smo ogromno litoželeznih izdelkov zavrgli kot staro šaro. Odnos do te dediščine pa se vendarle spreminja. Več v priloženem pogovoru s Simono Kermavnar.
Fotografije litoželeznih izdelkov: Simona Kermavnar
V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica bo danes ob 18. uri predavanje arheologa Tineta Scheina z naslovom Deli Rapalske meje. Osredotočil se bo na območje med Planino, Postojnskimi vrati in Otoškimi dolinami.
Želi, da obiskovalci predavanja spoznajo najpomembnejše točke z meje, za katero meni, da je bila ena najbolj utrjenih v takratni Evropi. Njene ostaline so tudi naša dediščina, za katero je delalo na tisoče ljudi. Mejo med takratnima Jugoslavijo in Italijo je utrjevalo kar okoli 150 tisoč ljudi, 40 tisoč na jugoslovanski in 90 tisoč na italijanski strani. Naj ne gre v pozabo tudi, kako so živeli ljudje na obeh straneh meje. Poslušaj.
Unška koliševka