Po skoraj desetletju preigravanja različnih možnosti se bo po petkovem sestanku na Ministrstvu za infrastrukturo zdaj končno lahko nadaljeval postopek sprejemanja Državnega prostorskega načrta (DPN) za avtocesto od Jelšan do Postojne. Županom Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne so namreč predstavili dodaten predlog in ta, kot kaže, ustreza tako lokalnim skupnostim kot strokovnim službam MzI in Ministrstva za okolje.

Povezava med Jelšanami in Ilirsko Bistrico ni sporna, župana občin Pivka in Postojna, Robert Smrdelj in Igor Marentič pa doslej nista soglašala z nobeno od predlaganih možnosti direktne povezave od Ilirske Bistrice do Postojne.  Marentič je sicer spomladi predlagal navezavo trase na avtocesto pri Hruševju.  Poslušaj. 

Tradicionalna Kmetijska tržnica, ki jo je minuli vikend pripravila Občina Ilirska Bistrica v sodelovanju z bistriškim Turistično informacijskim centrom, je ponovno združila ponudnike kmetijskih, rokodelskih in drugih domačih proizvodov. Sobotni strokovni posvet so tokrat posvetili povezovanju kmetijstva, turizma in lokalne kulinarike.

Vse troje združujejo turistične kmetije, ki so po besedah Srečka Horvata z novogoriškega zavoda KGZS nosilci trajnostnega razvoja in paradni konji podeželja. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pa opažajo, da so kmetje in turistični ponudniki preveč samozadostni in se premalo povezujejo med seboj. Prav sodelovanje in skupni nastop na trgu bi lahko destinacijo naredila bolj prepoznavno in privlačno za goste, so še ugotavljali udeleženci posveta.  Več v posnetku. 

Minister Peter J. Česnik se je v soboto udeležil nogometnega turnirja, kjer je Slovensko društvo Gorski kotar, v kraju Gerovo, pripravilo tradicionalni letni zamejski nogometni turnir, ki so se ga udeležile ekipe iz vseh štirih zamejstev.

To je bil sploh prvi športni dogodek na Hrvaškem, ki so ga pripravili Slovenci iz te države, hkrati pa tudi prvi tovrsten športni dogodek v celotnem zamejstvu, ki ga je samostojno pripravilo eno slovensko društvo, ne pa katera od športnih zvez ali krovnih organizacij.

Minister za Slovence zunaj Republike Slovenije je na sklepni prireditvi, ki se je zaključila z družabnim srečanjem, podelil priznanja in pokale, so sporočili iz njegovega urada.

Foto: Urad za Slovence zunaj Republike Slovenije

Ilirska Bistrica ima kar nekaj zgodovinsko in arhitekturno pomembnih stavb in spomenikov. Mesto se je arhitekturno izoblikovalo v času vladavine Italije. V njem najbolj izstopata občinski palači iz 30. let 20. stoletja, stare meščanske hiše v Guranjem kraju, pa znameniti mlini in žage ter objekt nekdanje mlekarne.

Svetovno slavo pa je mestu prislužil mogočni Lenassijev spomenik na Hribu svobode, ki je bil ena od osrednjih ikon lanske velike razstave o modernistični arhitekturi držav nekdanje Jugoslavije v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. O arhitekturnih biserih v mestu smo se pogovarjali s priznanim bistriškim arhitektom Leonom Belušičem.

Mladinski delegat iz Slovenije na podnebnem vrhu ZN mladih Patrik Bole iz Postojne, ki bo danes tudi član delegacije premierja Marjana Šarca na podnebnem vrhu svetovnih voditeljev ZN, meni, da po v svetu narašča posluh za stališča mladih o podnebju in okolju, primanjkuje pa formalnih šolskih programov.
23-letni študent mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede je v pogovoru za STA dejal, da pogreša okoljske problematike v šolskih programih v Sloveniji, ki sicer mlade vključuje v problematiko, ministrstvo za okolje in prostor pa načrtuje mehanizme, kako čim več mladih vključiti v oblikovanje podnebnih politik in okoljskih problematik.

Ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu je to po njegovem mnenju morda tudi posledica učinka švedske 16-letnice Grete Thunberg, ki je svetovna zvezda. “Njen prihod v dvorano na ZN je spominjal na prihod velike zvezde. Znana je po svetu in sam sem razmišljal, kako velik dosežek je, da 16-letnici uspe dvigniti zavest mladih po vsem svetu, da protestirajo,” je dejal.

“Politiki oziroma odločevalci vedno govorijo, da je potrebno vključiti mlade, ko pa se dvignejo na tak mladostniški način in zahtevajo spremembe, se pojavijo izjave, zakaj ti mladi ne gredo raje v šole in se učijo. Zato mi je zelo všeč, da je uspela dvigniti gibanje. Poleg tega mi je všeč njen pristop. Ni se smejala, ampak je imela mrk obraz kot neka znanilka apokalipse ali konca sveta. Povedala je, da bo imela glavno sporočilo danes na vrhu voditeljev,” je dejal Bole.

Slovenski mladinski delegat jo bo spet videl kot član premierjeve delegacije, kar bo zanj velika izkušnja. “Na takšni ravni še nisem bil na ZN in si štejem v čast, da bom imel priložnost predstavljati mlade iz Slovenije, ki s tem daje neko gesto. Slovenija v zunanji politiki daje pomen vključevanju mladih na najvišjih ravneh, da lahko spremljamo oblikovanje politike, kar bom prenesel nazaj domov,” je dejal.

Podnebni vrh mladih je vzel kot neko priznanje ZN mladim, ki lahko podajo svoje mnenje ali predloge. “Podnebno gibanje mladih je pomembno in ga je potrebno naslavljati na svetovni ravni. Mladi želimo neke konkretne spremembe na področju okoljskih politik,” je dejal Bole.

Vrh mladih je potekal s panelnimi razpravami mladih delegatov in strokovnjakov. V naprej izbrani mladi delegati so prikazali konkretne ukrepe in rešitve iz svojih, ni pa bilo veliko priložnosti za proste razprave. Prišli so predstavniki podjetij, sistema ZN in držav članic, med njimi predsednik Avstrije in drugi.

Bistvenega pomena je, da so mladi dobili priložnost, da povedo, da je njihovo vključevanje v oblikovanje podnebnih politik pomembno. “V Sloveniji pogrešam podnebje kot del izobraževalnega sistema. Sam sem se po naključju seznanil s konceptom trajnostnega razvoja v srednji šoli na delavnici mladinskega ceha, kjer so nas evropski poslanci v sodelovanju s šolo učili o tem. Tudi na fakulteti ni posebnih predmetov o tem. Zato smo na vrhu poudarjali, da je potrebno boljše vključevanje okoljske problematike v šolske programe,” je še dejal Bole.