V Orehku pri Postojni tudi za to soboto napovedujejo pestro dogajanje v tamkajšnjem kulturnem domu. Tokrat bodo odkrivali imena in biografije  znanih Orehovcev in njihovih danes živečih sorodnikov.

Kdo od danes živečih Orehovcev in Orehovk je  na primer v sorodu s Pavlom Knoblom ali z Mihaelom Vernetom? To bo razkrilo današnje predavanje.  V ospredje so postavili  še Orehovca po mami, akademskega  slikarja in prevajalca iz Chicaga Stanislava Želeta,  pa narodnega buditelja, publicista in duhovnika Franca Blažiča, duhovnika, pesnika in prevajalca Jerneja Križaja, nenazadnje tudi raziskovalca jam Zmaga Želeta. Predavanju Leona Drameta, ki se bo začelo ob 18. uri, bo sledil pogovor z Miro in Maksimiljanom Lenarčičem o njuni izkušnji z Jakobove poti.

Postojnčanka, ki sta jo v sredo napadla izpuščena rotvajlerja, je 25-letna Tea Nagode. Ljubiteljica živali, profesionalna fotografinja hišnih ljubljenčkov je na Facebooku izpovedala svoje doživljanje ob grozljivem napadu. Zgodbo z njenim dovoljenjem objavljamo v celoti. 

“PRIMOŽ ŠALAMUN in BOŠTJAN DELAK – Hvala, ker sta mi rešila življenje.♥️

Ob napadu dveh rottweilerjev se nisem zatekla v trgovino, kakor zapisujejo v člankih. Zgodba se je končala drugače in to zaradi dveh dobrih oseb, katere bi rada tudi javno izpostavila in se jim še 100-ič zahvalila.

Vse se je zgodilo nasproti CPK-ja v Postojni.

Kličem veterino, da jih opozorim, da se po mestu sprehajata dva rottweilerja brez lastnika in prosim, da pride kdo po njih. V enem momentu samec skoči proti meni in me agresivno zagrabi za prste desne roke. Telefon odleti na tla. Panika. Strgam roko iz velikega črnega gobca in se obrnem, da mu zbežim. Za sekundo pomislim, da je to to. Nakar se ta zažene za mano, skoči in mi svoje zobe zasadi v levo nadlaht. V tistem momentu se zažene še samica in me zagrabi za desno stegno. Vreščim in se probam prebiti na cesto, da me kdo opazi. Vedela sem, da če padem na tla je konec. Ne vem od kje izčrpam takšno moč, da se držim pokonci medtem, ko me psa vlečeta vsak na svojo stran. Upiram se, skušam se izvleči toda v strahu dojamem, da me psa nimata namena izpustiti. Nikjer nobenega. Začnem še bolj rjoveti, da bi me kdo slišal in pomagal.
Zavem se, da v rokah držim manjšo vrečko. S prosto roko jo vržem par metrov stran v upanju, da psom preusmerim pozornost. Ne reagirata.
Samcu uspem zmaknit roko iz ust. Ta zopet skoči in me skuša zagrabit za hrbet. Skozi glavo mi šine misel: “Fak. Kako se bo to končalo? To je to, konec.”
Samcu zobje zdrsijo po mojem hrbtu, a hitro spet zagrabi. Tokrat pod levo ritnico.
Vedno sem se spraševala kakšen mora biti to občutek, ko se ti dogaja nekaj takšnega in se ti gre za življenje. Z besedami se ga opisat ne da. V tistem momentu sploh ne boli, samo panika, šok. Ko ti po glavi rojijo vsi možni scenariji in si pripravljen na najhujše, bolečino čutiš najmanj.
Kar naenkrat pred sabo bežno vidim možakarja, ki panično teče proti nam in kriči na pse – Primož Šalamun, zaposlen na CPK-ju, ki je ravno takrat slučajno šel nekaj ven iz stavbe.
Vlije mi malo upanja, a psa še kar ne spustita. Primož mi kriči naj ne tečem in za nekaj sekund izgine. Nazaj priteče s kolcem. Z omenjenim se zapodi proti nam, maha in kriči na pse. Še predno uspe priti do nas se psa ustrašita, me v trenutku spustita in pobegneta.
Primož mi je s tem dejanjem najverjetneje rešil življenje. Kako bi se vse izteklo, če njega v tistem trenutku ne bi bilo… ne vem.
Tresem se ampak obenem čutim olajšanje. Hitro me odpelje do vhoda v stavbo. Dojemam ne nič, samo šok. Kar naenkrat se pred mano znajde še ena oseba – Boštjan Delak. Vidi, da krvavim in nemudoma odhiti po brisačo v katero mi zavije roko. Hitro me natovori v njegov avto in odpelje na urgenco. Medtem Primož poišče moj telefon in ključe, ki sem jih med napadom nekje odvrgla. Do urgence mi pripelje stvari, avto in mojo malo “pošast” – mopsa Nachota, ki je vse dogajanje spremljal in poslušal iz avta. Ko sta se odpeljala se je postavil na zadnje tace, cvilil in gledal nazaj proti mestu kjer me je nazadnje videl/slišal.
Boštjan medtem na urgenci name čaka v čakalnici. Na postojnski urgenci so me povili in napotili v UKC Ljubljana, kjer so mi rane oskrbeli.

Primož Šalamun in Boštjan Delak… Najlepša vama hvala še miljonkrat! Verjetno se vama nikoli ne bom mogla oddolžiti za tisto grozno sredo, a če vama lahko kakorkoli in kadarkoli bilo kako pomagam – imata mojo številko.
Tako da ne… prodajalna me ni rešila, Primož in Boštjan sta me! ♥️
1000 objemov!?

Lastniki psov, poskrbite za svoje pse. Naj bodo to 50-kilske mrcine ali pa maltežani. Za njih ste odgovorni vi. Če bi jih radi imeli spuščene na dvorišču si ga ogradite! Če obstaja kakršnakoli možnost, da vam kjerkoli, kakorkoli pobegne, poskrbite za to, da ne bo mogel! Če si nabavite psa se z njim čim več ukvarjajte in ga vzgojite tako kot je treba!
Če bi bil na mojem mestu otrok, ga sedaj ne bi bilo več. Sama sem imela srečo v nesreči in šla (če temu lahko tako rečemo) lepo skozi. Par globokih ran, stegno, pogriženi prsti, en huje, hrbet, ritnica, gleženj, nadlaht. Težko ležim, spim in sedim… Res ni prijetno, sem pa srečna, da sem še tukaj in to po zaslugi dveh prijaznih možakarjev, ki jih ne bom nikoli pozabila.♥️

Lep pozdrav s kavča.”

V četrtek so še uradno in slovesno namenu predali novo prometno ureditev ob OŠ Notranjski odred Cerknica. Dogodek sodi v sklop celostnega prometnega načrtovanja in trajnostne mobilnosti.

Investicija je po besedah župana Marka Ruparja vredna 245 tisoč evrov, pri čemer so od ministrstva za infrastrukturo pridobili 78 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Dela ob šoli se bodo nadlajevala. Naslednja investicija, ki je še v fazi projektiranja bo prav tako vredna okoli 200 tisočakov, odvisno tudi od zemljišč, ki jih mora občina odkupiti. Več v prispevku. 

Ilirskobistriški občinski svetniki so na četrtkovi seji sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za turistično središče Sviščaki. Občina s prostorskim načrtom načrtuje obnovo planinskega doma, ki sicer že poteka, poleg njega pa še gradnjo hotela z depandanso in štirimi bungalovi. Na sviščaški jasi bi uredili letni plavalni ribnik, ki bi pozimi služil kot drsališče, ob njem pa objekt z gostinsko ponudbo. Uredili bi tudi igrišče, sankališče, prostore za piknik in kampiranje. Predvidena je še obnova obstoječih smučišč in gradnja štirih novih žičnic. Uredili bi tudi trim in kolesarske steze, adrenalinski park in steze za tek na smučeh. Nujna bo tudi preureditev obstoječega parkirišča in ureditev celotne infrastrukture, od vodovoda, kanalizacije do povezovalnih cest. Po sprejemu OPPN pa občino najprej čaka parcelacija zemljišč, saj je trenutno celotno območje Sviščakov v lasti občine. Trenutno še ni znano, ali bo občina zemljišča lastnikom počitniških hišic ponudila v odkup ali jim bo podelila stavbno pravico.

Na seji sta svojo vizijo in program dela v naslednjih petih letih predstavili direktorica Turistično informacijskega centra Maja Uljan in nova direktorica bistriškega Zdravstvenega doma Tamara Štemberger Kolnik, ki bo z delom pričela 1. oktobra.

Sprejet je bil Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine Ilirska Bistrica, ki bo nadomestil zastarel odlok iz leta 2004. Občinski svetniki pa bodo na prihodnji seji obravnavali tudi elaborat o oblikovanju cen odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v občini, s katerim bodo določili nove cene omrežnin, ki jih občanom doslej niso zaračunavali. Občani in zainteresirana javnost lahko do 17. oktobra na bistriško občino pošljejo predloge in pripombe na vsebino elaborata, ki je objavljen na občinski spletni strani.

Potrdili so Odlok o organiziranju in izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč na domu, na podlagi katerega bo občina lahko sklenila novo pogodbo o izvajanju pomoči na domu z javnim socialnovarstvenim zavodom ali podelila koncesijo za izvajanje te službe. Dosedanji izvajalec pomoči na domu bistriška enota Centra za socialno delo Primorsko-Notranjska je namreč odstopil od izvajanja te storitve.

Svetniki so se še seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna občine v prvem polletju in soglašali, da se PGD Il. Bistrica oprosti plačila komunalnega prispevka za gradnjo prizidka k gasilskemu domu Ilirska Bistrica.

Pred petimi leti je Milena Ožbolt iz Loške doline v sodelovanju z društvom Ostrnice izdala knjigo »Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja«. Gre za obširno vsebino, s katero se v Loški dolini ukvarjajo že kar nekaj časa.

Skice noše Loške doline si lahko ogledamo tudi v knjigi »Slovenska ljudska noša v besedi in podobi« Marije Makarovič. Ker je Loška dolina na prepihu, je na nošo vplivalo kar nekaj dejavnikov. Poslušaj, kaj nam je zaupala Milena Ožbolt.