Postojnski modelarji so tudi letos organizirali na domačem letališču pri Zagonu » Šlep dan » oziroma  aerozaprego. Ta način letenja, ki zahteva veliko znanja je v Sloveniji v zadnjih letih pridobil na veljavnosti kar je razvidno iz koledarja prireditev v tem letu.

Samo letenje v aerozapregi zahteva od obeh pilotov, tako motornega kot jadralnega letala,  medsebojno komuniciranje usklajevanje in predvsem dobro obvladovanje tehnike  pilotiranja. Kljub jutranji burji se je sončno praznična nedelja prevesila za modelarje v ugoden letalski dan poln  termike in ugodnih pogojev za doseganje primerne višine in trajanja leta.

 » Betalčki » so se ponovno izkazali kot dobri organizatorji tako s terensko kulinariko pod taktirko Bojana in samo organizacijo prireditve. Ob skorajšnem zaključku letalske sezone se modelarji zahvaljujejo vsem donatorjem za pomoč in razumevanje še posebej Občini Postojna, ki podpira njihovo dejavnost.

Konec  avgusta so na Gornjih Poljanah nad Loško dolino in v Kozariščah likovniki ustvarjali na temo največje evropske mačke in nato svoja dela še razstavili. Njihova dela so na razstavi z naslovom V kraljestvu risa na gradu Snežnik na ogled skoraj do konca meseca.

O simbiozi umetnosti in naravovarstva smo se pogovarjali z vodjo likovnih delavnic, akademsko slikarko Karmen Bajec. Povedala nam je, da so veliko izvedeli o projektu Life lynx, ki poteka v Sloveniji in na Hrvaškem. Ta želi dinarsko populacijo risa pred izumrtjem rešiti z doselitvijo risov iz Romunije in Slovaške. Sodelovanje umetnikov s projektnimi partnerji, sploh z biotehniško fakulteto, se je izkazalo za izjemno učinkovito, je vesela mentorica in na ogled razstave vabi do 27. septembra.  

 Foto: fb profil Life Lynx 

V Deosovem centru starejših v Cerknici so svojim stanovalcem v petek pripravili imenitno dogodivščino. 17 stanovalk se je s pomočjo lokalnih ponudnikov obleklo v modna oblačila, nato pa so se, naličene in z urejenimi frizurami, v spremstvu fantov s cerkniške osnovne šole sprehodile po rdeči preprogi kot prave manekenke.

Stanovalci, zaposleni in obiskovalci so jih vzpodbujali z glasnim aplavzom. Modno revijo so v domu starejših pripravili že četrto leto. Lani so se stanovalci po modni pisti sprehodili v družbi prijateljev iz bližnjega varstveno-delovnega centra, letos pa so se v Deosovem centru odločili, da se povežejo z osnovno šolo. Glavna organizatorka prireditve  Janja Mlakar je namreč prepričana, da je sodelovanje mlajših in starejših v današnjem času še kako pomembno. Modno revijo sta  popestrila glasbenik Frenk Nova in fantovski zbor cerkniške osnovne šole. Poslušaj. 

Slavka Škoberneta ljubitelji hribov dobro poznajo. Deset let je bil, s pomočjo žene Janje, srce in duša koče na Snežniku. Ljubitelja gora sta zaslovela po izjemni prijaznosti in dobri kuhinji. Na visokem lepotcu je tako užival, da eno leto sploh ni vedel, da ga v dolino ni bilo cel mesec!

Čar koče na Snežniku je tudi, pravi, da je treba vanjo vse prinesti na hrbtu, pri čemer sta imela veliko pomoč domačinov. Pravzaprav je imel Slavko kar malo težav z njimi, saj za svoje delo niso hoteli plačila oziroma štrukljev ali kakšne druge dobrote, ki jim jo je ponudil v zameno.

Snežnik je zapustil zaradi zdravstvenih težav. Kljub pomoči, je njegov hrbet rekel: “Nič več.” Zelo je vesel, da se mu je ponudila še ena priložnost – oskrbovanje koče, ki ima dostop z avtomobilom. Prevzel je oskrbovanje Vojkove koče na Nanosu. Meni, da morajo biti pri takem delu trije zadovoljni: gostje, najemodajalec in oskrbnik z ekipo. Prisluhni pogovoru. 

Mineva 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. V Sloveniji zato danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja prireditev ob prazniku je bila v soboto Ajdovščini.

Osrednjo slovesnost je pripravila Občina Ajdovščina v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je med drugim dejal, da so “Primorci največji vzor in zgled, kako se iz največje žalosti in trpljenja rodi veličastna zmaga in ljubezen do domovine”.

V uradu predsednika republike bodo imeli danes dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo, kot je običaj ob državnih praznikih, postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.

foto: STA/Stanko Gruden