Društvo Modro nebo v soboto pripravlja pohod po soteskah rek Iške in Zale. Rečici sta na skrajnem severu cerkniške občine oblikovali globoko sotesko, ki je najostrejša naravna razmejitev dveh slovenskih pokrajin – Dolenjske in Notranjske. Pridih Alp pa soteski dajejo rastline, ki jih sicer najdemo samo v visokogorju. Društvo pohod namenoma pripravi poleti, saj je v soteski prijetno hladno. Poslušaj.
Foto: Notranjski regijski park
V okviru ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno tudi, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže.
Dobili bi Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Kot izhaja iz predloga, avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine.
Predlagajo, da bi bila Mestna občina Ljubljana samostojna pokrajina. Maribor bi bil sedež Zahodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu. Južno Štajerska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Žalcu, sedež sveta občin v Zagorju ob Savi. Ptuj pa bi bil sedež Vzhodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru.
Sedež Pomurske pokrajine bi bil v Murski Soboti, sedež pokrajinskega sveta v Lendavi, sedež sveta občin v Gornji Radgoni. Koroška pokrajina bi imela sedež v Slovenj Gradcu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ravnah na Koroškem in sedež sveta občin v Dravogradu. Za sedež Savinjsko-šaleške pokrajine bi določili Velenje, za sedež njenega pokrajinskega sveta Šoštanj in sedež sveta občin Mozirje.
Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju. Kranj bi določili kot sedež Gorenjske pokrajine, medtem ko bi bil sedež njenega pokrajinskega sveta v Domžalah in sedež sveta občin na Vrhniki. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Sedež Primorsko-notranjske pokrajine pa bi bil v Kopru, medtem ko bi za sedež pokrajinskega sveta v tej pokrajini določili Postojno in za sedež sveta občin Sežano.
Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Izbiri takšnega izhodišča pa je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin. Osnutek zakona so po poročanju današnjega Večera oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je spisal Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Pri slednji pa so upoštevali še dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre.
V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Ob tem je strokovna skupina pod Brezovnikovim vodstvom že pripravila tudi osnutek zakona o pokrajinah. Brezovnik pa je pred mesecem dni pojasnil, da slednji temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.
Nov poskus poteka ob podpori državnega sveta. Po posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju, ki so se ga poleg predsednika državnega sveta Alojza Kovšce udeležili tudi predsedniki združenj občin, se je za pripravo izhodišč oblikovala skupina strokovnjakov pod vodstvom Brezovnika. Kot je julija pojasnil Kovšca, je ideja, da bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki brez vnaprejšnje politizacije poskušal pripeljati projekt do faze, ko bi na tem področju zaznali širok konsenz in bo njegova realizacija možna.
Po objavi osnutkov zakonov je v naslednjih tednih predvidena vrsta aktivnosti, med drugim 16. septembra njihova predstavitev predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednikom združenj občin.
Lovci imajo po novem podlago za lažji odstrel volka tako po interventnem zakonu kot po izrednih odločbah, ki se izdajajo za območja, kjer doslej volk ni bil prisoten in tako niso zajeta v zakonu, do napadov volkov pa tam prihaja. Minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki ga Sindikat kmetov Slovenije zaradi vse pogostejših napadov zveri na rejne živali poziva k odstopu, pa je včeraj znova zavrnil vse očitke. Položaj v državi – zaradi nerednega izvajanja odvzema so se tako medvedi kot volkovi prenamnožili – je po ministrovih pojasnilih posledica dolgoletnega zanemarjanja upravljanja tako medveda kot volka. Sindikat poleg ministrovega odstopa med drugim zahteva tudi, naj se volkove odlovi ali odstreli, populacijo pa ohrani v ograjenih kompleksih znotraj državnih gozdov in napoveduje proteste do uresničitve zahtev. Naslednji protest bo že to soboto od 10. ure naprej v Jelšanah.
Z viteškim taborom se je Predjama med 5. in 15. avgustom vrnila v srednji vek. Člani Društva Kašča se že leta, predvsem pa vsak konec tedna v poletnem času predstavljajo obiskovalcem v srednjeveških oblačilih, s plesom in z animacijo likov v gradu. S požrtvovalnostjo in trudom, ki ga člani društva vlagajo v promocijo veličastnega, največjega gradu, izgrajenega v jamski steni, živi tudi legenda o Erazmu Predjamskem. Večino vseh kostumov in pripomočkov v društvu izdelajo kar sami. Več podrobnosti nam je zaupal Bernard Lampe iz Društva Kašča.
V gozdu v bližini Podkraja v občini Ajdovščina je v torek medvedka napadla lovca. Lovec se je po navedbah novogoriške policijske uprave medvedki z mladičem nevede približal, ta pa ga je nato ugriznila v nogo ter popraskala po glavi in telesu. 67-letnik je medvedko s kričanjem pregnal in sam poiskal zdravniško pomoč.
Kot so danes sporočili novogoriški policisti, so jih o napadu obvestili zdravstveni delavci malo pred 22. uro. Patrulja je z zbiranjem obvestil ugotovila, da je bil lovec na gozdni cesti Podkraj-Bukovje. Po nekajminutni hoji je sedel pod drevo in približno deset metrov stran zagledal medvedko, težko okoli 150 kilogramov, takoj zatem pa je v bližini zagledal še mladiča.
V tistem trenutku je medvedka pritekla do lovca, ga ugriznila v desno nogo ter popraskala po glavi in telesu. Lovec je nato s kričanjem medvedko z mladičem pregnal in se napotil na urgenco po prvo pomoč.
Po nudeni prvi zdravniški pomoči so lovca odpustili v domačo oskrbo. O napadu so obvestili intervencijsko skupino zavoda za gozdove in pristojno lovsko družino.
Kot so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije, je intervencijska skupina zavoda po analizi dogodka na kraju srečanja medvedke z mladičem in lovca ugotovila, da je šlo za nesrečno naključje – lovec se je namreč znašel med mladičem in medvedko, ki ga je poškodovala, nato pa se umaknila.
“Vse kaže, da ne gre za medvedko, ki bi bila posebej agresivna, ampak samo kaže ustaljen vzorec obnašanja medvedke z mladiči, ki je ogrožena. Dogodek se je zgodil v strnjenem gozdu zunaj naselja in v ožjem območju medveda,” so pojasnili.
Po mnenju zavoda ni potrebe za izredni odstrel te medvedke, jo pa bodo še naprej spremljali in ob zaznani možnosti za ponovitev konflikta ustrezno ukrepali.
Medvedja populacija se je pri nas precej povečala, v državi je okoli 1000 medvedov. S številčnostjo medvedov po pojasnilih zavoda narašča tudi možnost srečanj človeka in medveda, ki se lahko potencialno tudi nesrečno končajo.
Tokratni napad na lovca je drugi napad medveda na človeka letos. Prvi je bil junija v v kraju Vrh pri Želimljah, ko je ravno tako medvedka napadla 80-letno žensko.
Takrat je medvedka planila nad žensko in jo zbila na tla, nato pa začela udarjati po njej. Ob kričanju njenega moža se je prestrašila in zbežala. Po napadu so imeli lovci odločbo za njen odstrel, enaka usoda je čakala njena letošnja mladiča, a so tega v času, ko je veljala odločba za odstrel, preprečevali aktivisti. Po izteku odločbe se je intervencijska skupina odločila, da je ne bodo podaljšali, ker v tem času ni bilo dodatnih konfliktnih srečanj z ljudmi.
Dolgoletno povprečje napadov medveda na človeka je dva do tri na leto.
Lovci sicer nadaljujejo z uresničevanjem zakona o interventnem odvzemu medveda in volka, ki ga vlada pripravila, ker se odvzem omenjenih zveri iz narave po odločitvi upravnega sodišča ne izvaja, populaciji medveda in volka pa sta se prenamnožili. Zaradi tega se posledično povečujejo škode, med prebivalci na območjih z največjo gostoto zveri ali tam, kjer jih doslej ni bilo, pa je občutek varnosti omajan.
Zakon dovoljuje odvzem 200 medvedov, od tega 175 z odstrelom, in 11 volkov iz narave. Po zadnjih podatkih zavoda so lovci doslej po zakonu odstrelili 75 medvedov in nobenega volka. Za odstrel volka veljajo posebni pogoji, ki pa so jih pristojni ta teden omilili, da bi lovci lažje izvajali lov.
Na območjih, na katerih je po zakonu dovoljen odstrel, bo ta po novem dovoljen na celotnem območju gibanja tropa, ne le na travniku ob približevanju živalim na paši.
Novost je tudi pri izdaji posebnih odločb na območjih, ki niso zajeta v zakon, a prihaja do napadov volkov. Tako bo agencija za okolje lahko sama začela postopek za izredni odstrel, še vedno pa bo potrebno mnenje zavodov za gozdove in za varstvo narave.