V soboto se bo na ploščadi pred Krpanovim domom v Pivki, 15 min pred deveto uro, začelo odprto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči. 

Nastopilo bo 12 ekip – 9 iz primorsko-notranjske regije in 3 ekipe iz sosednje Hrvaške. Vsako ekipo bo sestavljalo šest članov. Najboljša ekipa se udeleži državnega tekmovanja, ki se bo letos odvijalo na Ptuju.

Cilj srečanja je preveriti znanje sodelujočih, ki so ga dobili na različnih usposabljanjih. Postojnska izpostava Uprave za zaščito in reševanje se je v minulih letih vedno dobro izkazala pri organizaciji regijskih preverjanj. Lahko se pohvali tudi z vedno večjim številom sodelujočih ekip.

Pogovarjali smo se s svetovalcem za zaščito in reševanje na izpostavi Postojna Anžetom Srebovtom in sekretarko Rdečega križa območnega združenja Postojna-Pivka Eriko Dekleva.

Slika je simbolična.

Ne mine dan, ko ne bi iz vse več slovenskih krajev kmetje poročali o pokolih na pašnikih. Na Notranjskem, zlasti na Blokah, imajo velike težave z volkovi. V bližini naselij jih videvajo celo podnevi, tako kot tudi medvede. V več krajih, tudi tako velikem kot je Stari trg v Loški dolini, pa si marsikdo v mraku ne upa več iz hiše. Srečanja z medvedi niso hec. Ministrstvo za kmetijstvo meni, da se bo moralo več kmetov vključiti v operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri. »Ob izvajanju različnih načinov varovanja črede, ki jih podpira ta operacija, je škoda manjša, kar so pokazali tudi rezultati projekta SloWolf,« so povedali na ministrstvu. Kmetje na to odgovarjajo, da razdrobljenost posesti elektromrež ali zapiranja v hleve ne omogoča. Pasejo na več pašnikih hkrati, kar pomeni  preveliko število pastirskih psov – za vzgojo in oskrbo. Predvsem pa – pomoč potrebujejo zdaj. Vprašanji, ki si ju pogosto zastavljajo, smo zastavili ministrstvu za okolje in prostor. Zanimalo nas je, zakaj ne pride do interventnega odstrela vsaj dveh volkov iz tropa na Blokah in  zakaj se pred evropskimi projekti, povezanimi  z velikimi zvermi, ne posvetujejo z vsemi deležniki, tudi kmeti, ki so na projektnih območjih pomembni deležniki v prostoru. Konkretnih odgovorov na vprašanja nismo dobili. 

Razlagajo, da odvzem iz narave z odstrelom volka in rjavega medveda poteka v skladu z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in po postopku, ki ga določa  Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se lahko začne na vlogo stranke ali po uradni dolžnosti. Uredba Agenciji RS za okolje odstrel dovoli, če ni druge zadovoljive možnosti, če ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije in če z njim preprečijo resno škodo ali zagotavljajo zdravje in varnost ljudi. Kot pravijo, se MOP  ne strinja v celoti z odločitvijo Upravnega sodišča RS,  ki je zaustavilo odvzem, zato je vložilo predlog za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču RS. Na ministrstvu nadaljujejo pripravo uredbe za odvzem velikih zveri, pri čemer bodo, kot pravijo, smiselno upoštevali usmeritve upravnega sodišča. Ne glede na to, pa obstaja tudi možnost odstrelov z odločbami, razlagajo. »Ministrstvo za okolje in prostor redno spremljalo situacijo glede velikih zveri preko svojih pooblaščencev na Zavodu za gozdove Slovenije, ki tudi pripravljajo strokovno mnenje, ki je nujna podlaga za morebitni odstrel zavarovane vrste,« zaključujejo, ne da bi se dotaknili konkretnega primera z Blok.

Veliko Notranjcev se tudi ne bo strinjalo s trditvijo ministrstva, da sofinancira sprejete projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev v Slovenije in da so njihove dosedanje izkušnje s projekti na področju upravljanja z velikimi zvermi pozitivne, tudi glede vključevanja lokalnih skupnosti na območju razširjenosti zveri, kot so nam odgovorili odgovarjajo na vprašanje, zakaj pred projekti, ki se/so se ukvarjali z velikimi zvermi (medved, volk, ris) ni stekel dialog z ljudmi, ki živijo na projektnem območju, če si tega res želijo in dodajajo, da so javnomnenjske raziskave so potekale tudi na teh območjih in opozorili na projekt dinalpbear http://dinalpbear.eu/aktivnosti/a-pripravljalne-akcije-priprava-upravljavskih-in-akcijskih-nacrtov/a-2-odnosti-javnosti/). »Predstavniki kmetov in rejcev« zaključujejo,  »tudi redno sodelujejo pri pripravi strateških dokumentov in drugih predpisov, vključno s predlogi za odstrel. 

Mednarodne zveze turističnih jam (ISCA) danes obeležujejo mednarodni dan turističnih jam.  Letno obišče jame po vsem svetu več kot 150 milijonov obiskovalcev. Prav zato turistične jame, med katere se kot največja v Evropi uvršča tudi Postojnska jama: “Vse bolj prevzemajo pomembno vlogo pri zaščiti in ohranjanju krajev, kjer se gostje lahko podučijo o edinstvenih naravnih, kulturnih in zgodovinskih virih«, je ob Mednarodnem dnevu jam povedal Brad Wuest, predsednik združenja ISCA.

»Nad mano, nad nami vsemi, ves čas visi Damoklejev meč, ki je v kapniški obliki prisoten tudi v naši Postojnski jami,« razlaga predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. »In Damoklejev meč je v sodobnem času  trajnost. Če mi sami ne bomo obvarovali tega izjemnega čudesa, ki nam je bilo pred 200 let zaupano v čuvanje, kdo bi znal to bolje od naših izkušenih vodnikov, voznikov, skrbnikov? Če odgovornost sprejmeš, potem ti narava to hvaležno vrača.”

Jame imajo veliko večji vpliv na naše življenje, kot si predstavljamo. Od naše skrbi zanje in za jamski sistem je odvisna kakovost vode in hrane, ki jo uživamo. »Jame ne prinašajo življenjskih koristi le tistim 25 % svetovne populacije, ki živijo v bližini jam ali uporabljajo vodo iz kraških vodonosnikov, temveč celemu človeštvu,« razlaga Dr. George Veni, izvršni direktor z Nacionalnega jamskega in kraškega raziskovalnega inštituta ter predsednik Mednarodne zveze speleologov.

 V Postojnski jami, ki velja za zibelko speleobilogije, redno sodelujejo s slovenskimi in svetovno priznanimi znanstveniki,  še sporočajo ob današnjem dnevu. Raziskave in znanstvene meritve opravljajo izkušeni biologi in speleologi. Slednji odkrivajo jame, jih raziskujejo in poudarjajo, da na svetu obstaja še ogromno takih, v katere človek ni stopil.

Poglejmo še nekaj zanimivosti

Prvi zabeležen turistični obisk jame se je zgodil v Postojnski jami v Sloveniji, leta 1213. Najstarejši podpis se nahaja v Rovu starih podpisov.

Prve raziskave klasičnega krasa so bile narejene v Postojnski jami leta 1683. Ta letnica označuje začetek nove znanstvene vede speleologije.

Prva jamska žival je bila najdena v Postojnski jami leta 1797. Poimenovali so jo človeška ribica ali Proteus. Prva znanstveno opisana žival je bil leta 1831 najden drobnovratnik.

Največja biotska raznovrstnost na svetu je priznana Postojnski jami, v kateri je bilo najdenih 114 pravih jamskih živali.

Prve uradne vstopnice za turistični ogled jame so bile prodane v jami Vilenica leta 1633.

 V Križni jami so našli največjo lobanjo jamskega medveda na svetu. Žival je tehtala   1500 kg.

Planinska jama je največja vodna jama v Sloveniji in slovi po edinstvenem sotočju dveh rek. 

Najgloblji in največji podzemni kanjon na svetu je v Škocjanskih jamah.

Najgloblja jama na svetu je z 2.212 metri Veryovkina Cave v Gruziji.

Najdaljša jama na svetu je 651 km dolga Mammoth Cave v ZDA.

Največja jama po površini je Sarawak Chamber v Maleziji s 164,459 m2.

Najstarejše znane poslikave v jami (64.000 let) najdemo v jamah Maltravieso in La Pasiega v Španiji.

Najstarejša znana jama je Reed Flute na Kitajskem z napisi iz leta 792.

Vir: Postojnska jama in spletne strani slovenskih jam 

Foto: Postojnska jama 

Na Postojnskem in v destinaciji Zeleni kras  smo dobili  prvega turističnega ponudnika z okoljskim znakom Zeleni ključ. To je družina Pavlin z Razdrtega. Zeleni ključ po vsem svetu podeljujejo ponudnikom, zavezanim trajnostnemu in zelenemu turizmu. Zeleni ključ je certifikat, ki se podeljuje pod okriljem danske fundacije za okoljsko vzgojo (FEE). Gre za priznanje, ki ga je prostovoljno pridobilo že več kot 2.900 različnih turističnih obratov v 57 državah. Poslušaj. 

Foto: mirjam.si 

Tradicija izdelovanja rož iz krep papirja je na Bistriškem še vedno zelo živa, saj je tesno povezana z več kot sto let starim običajem vizite oziroma nabora, ki ga bistriška občina še vedno ohranja in katerega glavna značilnost so prav živopisani papirnati cvetovi, ki krasijo vizitantske vozove. Papirnati cvetovi pa so tudi pomemben del opreme tradicionalnih etnoloških pustnih mask na Bistriškem. V ilirskobistriški enoti Pokrajinskega muzeja Koper so se v sodelovanju s Turistično-informacijskim centrom in Jerico Strle iz bistriškega Večgeneracijskega centra odločili, da ta zanimiv običaj izdelave rož obudijo tudi na štirih delavnicah. Prva je bila že izvedena v maju, sledijo pa še tri: 6. junija, 4. julija in 6. septembra. Vse bodo potekale v prostorih Pavlovčeve galerije v Domu na Vidmu. Delavnice so del programa v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, ki bo septembra potekal na gradu Prem.