Uvodna prireditev letošnjega tedna gozdov  je bila obarvana pohodniško, saj je v soboto na Blokah potekala v okviru srečanja evropohodnikov, uradno odprtje pa je bilo v ponedeljek na kmetijskem ministrstvu v Ljubljani. Tema letošnjega Tedna gozdov je 25-letnica javne gozdarske službe in Zavoda za gozdove Slovenije in poteka pod sloganim “Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi”. Kot sta nam povedala Anton Smrekar in Špela Koblar Habič iz postojnske enote Zavoda za gozdove, gozdarstvo v Sloveniji zaznamujejo dosežki in dobre prakse, ki odmevajo tudi v tujini. Že  25 let so zavezani sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Gozdovi so ohranjeni in na splošno v boljšem stanju kot pred 25 leti, gozdove pa so uspešno varovali pred boleznimi in škodljivci ter sanirali posledice naravnih ujm. V slogu gesla “Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi”pa zavod tudi pomembna vez med lastniki gozdov, javno gozdarsko službo in obiskovalci gozdov; med organizacijami in deležniki, ki delujejo v gozdnem prostoru, in drugimi. Poslušaj. 

Današnja družba se premalo zaveda pomena lesa za okolje, s tem pa tudi za zdravje in dobro počutje človeka. Les bo imel odločilno vlogo za prihodnost, pa ne kot energent, ampak kot gradivo tako za objekte kot najrazličnejše izdelke. Umivalnik ali banja iz lesa? Zakaj pa ne, pravi dr. Franc Pohleven, avtor razstav Čar lesa, ki že več kot 10 let krožijo po Sloveniji in spodbujajo rabo lesa. Letošnja, že 11. razstava je do četrtka na ogled v Krpanovem domu v Pivki. Poslušaj. 

Mehika je privlačna jamarska država, saj ima visoke gore iz apnenca ali drugače rečeno, potencial za najgloblje jame na svetu. Raziskovalcem se je aprila pridružilo pet jamarjev iz Slovenije. Trije jamarji iz Kluba Matica Ljubljana, jamarka iz Šaleškega jamarskega kluba Podlasica in Marjan Vilhar iz Društva za raziskovanje jam Luka Čeč Postojna. Mednarodna jamarska odprava je raziskovala jamski sistem Cheve v južni Mehiki.  Mehiške jame so toplejše od naših, v njih je temperatura od 10 do 14 stopinj Celzija, v naših visokogorskih jamah pa jamarje zebe na dveh do treh stopinjah, opisuje Marjan Vilhar. Odprava v Mehiko zanj ni bila edina v tujini, lani je bil v Albaniji, ko je 10-članska slovenska ekipa odkrila najdaljšo jamo tej državi.

V južnem delu Slovenije, sploh v Dinaridih, imajo kmetje velike težave in veliko škodo zaradi velikih zveri, zlasti medveda in volka, o čemer smo se že pogovarjali z rejcema z Blok. Njuno redno pojavljanje v naseljih, tudi večjih, pa skrbi vse več občanov. Najbolj v skrbeh so starši, v naravi je vse manj tekačev, kolesarjev in sprehajalcev … Da je število velikih zavarovanih zveri ušlo čez mejo, se strinja tudi večina županov z območja, ki je osrednji življenjski prostor velikih zveri. Pred mikrofon smo povabili župana Občine Loške doline Janeza Komidarja, saj je protestno pismo Občine Loška dolina podpisalo štirinajst županov z območja, kjer prihaja do napadov velikih zveri. 

Iskali smo tudi pojasnila, kako bo resorno ministrstvo pomagalo prizadetim rejcem. Na Ministrstvo RS za kmetijstvo smo naslovili več vprašanj. Ker gre za perečo problematiko, vprašanja in odgovore objavljamo v celoti.

1. Kako lahko dovolite kot resorno ministrstvo za kmetijstvo, da proizvodnja, še posebej živinoreja, na območju primorsko-notranjske regije postaja  ogrožena zaradi zveri?
2. Ali je stekel dialog s  Kmetijsko zbornico, ki dnevno beleži škodo po zvereh idr. škodo in kaj nameravate storiti?  
3. Kaj lahko svetujete kmetom, ki izvajajo tudi ukrepe Evropskih direktiv o varovanju habitatov in živali in ali ekološko kmetujejo  – naj  prenehajo pasti domače živali ali  naj ne uveljavljajo ukrepov varovanja narave in dobrobiti živali ali da naj zaključijo proizvodnjo?
4. Se zavedate težave, ko se bodo, če bo prišlo do opustitve pašem pašniki  zaraščali  z gozdom, zveri in jelenjad se bodo še bolj približali vasem?
5. Zakaj je varovanje pred zvermi (ograje idr.) breme in strošek kmeta,  kateremu naj bi bila glavna skrb proizvodnja, ki je s pašo vsaj nekoliko bolj ekonomična?
6. V obravnavi je resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021« , ki ni zavezujoč pravni akt, je pa političen in strateški dokument,  ki odraža obstoječe stanje in potreb po intervencijah v prihodnosti? Med cilji sta tudi trajnost in kakovost življenja … Je strategija v skladu z ogroženostjo kmetov/kmetijstva pred zvermi?

ODGOVOR

MKGP v okviru ukrepov skupne kmetijske politike izvaja ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebnega programa KOPOP, v okviru katerih se izvajajo tudi nekateri podukrepi oz. operacije, povezane z varovanjem čred pred zvermi.

V okviru podukrepa 4.1 – Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva se priznajo tudi stroški nakupa in postavitve ograj za zaščito pred divjadjo. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva odloči za ograditev pašnikov in postavitev obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali, se kot upravičeni stroški štejejo nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme.

V sklopu omenjenega podukrepa je bilo v okviru izvajanja PRP 2014–2020 za ta namen do sedaj namenjenih 304.590,00 EUR.

MKGP podpira sobivanje pašnih živali z velikimi zvermi (rjavega medveda in volka) tudi z operacijo »Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri«, ki se izvaja v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020. Ta operacija spodbuja različne načine varovanja pašnih živali s tremi zahtevami, in sicer:

–      KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami;

–      KRA_VARPA: Varovanje črede ob prisotnosti pastirja;

–      KRA_VARPP: Varovanje črede s pastirskimi psi.

V navedeno operacijo – zahteve je mogoče vstopiti do konca programskega obdobja, vstop je prostovoljen, obveznost izvajanja pa traja pet let. Zahteva KRA_OGRM se izključuje z zahtevama KRA_VARPA in KRA_VARPP, zahtevi KRA_VARPA in KRA_VARPP pa se lahko dopolnjujeta.

Pri zahtevi KRA_OGRM je eden od pogojev, da mora biti ograja zgrajena iz visokih elektromrež, višine vsaj 160 centimetrov in pod električno napetostjo najmanj 5 kV ves dan, podnevi in ponoči, tudi ko živali niso v ograji. Plačilo za to zahtevo znaša 119,90 EUR/ha letno.

Pri zahtevi KRA_VARPA se varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja ob prisotnosti pastirja. Površine morajo biti pasene. Živali se čez noč zaprejo v hlev. Plačilo za to zahtevo znaša 112,60 EUR/ha letno.

Zahteva KRA_VARPP podpira varovanje črede pred napadi velikih zveri z najmanj tremi pastirskimi psi. Pastirski psi ne potrebujejo prisotnosti pastirja, omogočeno jim mora biti prosto gibanje brez priveza. Plačilo za to zahtevo znaša 107,60 EUR/ha letno.

Izplačana sredstva za te podukrepe niso niti dohodkovna niti investicijska. Namenjena so nadomestitivi stroška ter izgubi dohodka, ker nosilec izvaja kmetijsko dejavnost z namenom varovanja okolja/vzdrževanje kmetijske krajine na območju zveri.

Odločbe za leto 2018, ki bodo izplačane v letu 2019, so pravkar v fazi izdaje, zato s podatki o izplačilih za omenjene podukrepe v letu 2019 še ne razpolagamo. Pošiljam pa podatke o tem, koliko kmetijskih gospodarstev je oddalo zahtevek za te podukrepe (in za kakšno površino) v letu 2018 in podatke o izplačanih sredstvih v preteklih letih:

Podatki o oddanih zahtevkih za te podukrepe (in površinah) v letu 2018:

• KRA_OGRM: 55 kmetijskih gospodarstev za 1.077 hektarjev kmetijskih površin,
• KRA_VARPA: 4 kmetijska gospodarstva za 177 hektarjev kmetijskih površin,
• KRA_VARPP: 22 kmetijskih gospodarstev za 819 hektarjev kmetijskih površin.

Podatki o izplačilih za zahtevke, oddane v letih 2015-2017 (izplačila izvedena v letih 2016-2018):

Za investicije v postavitev ograj, pastirjev ipd.  se da pridobiti sredstva tudi preko prijav na javne razpise za nekatere investicijske podukrepe Programa razvoja podeželja 2014-2020, vendar pa tako specifičnih  oz. natančnih podatkov (samo za investicije, povezane z varovanjem živali pred zvermi) iz naših aplikacij ne moremo pridobiti, saj so znotraj omenjenih razpisov možne prijave številnih drugih investicij.

Vstop v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) je prostovoljen, kmeti se glede na razmere na svojih kmetijskih gospodarstvih sami odločijo ali bodo ta ukrep izvajali ali ne. MKGP je izvedlo več aktivnosti na področju informiranja kmetov o sobivanju pašnih živali in zveri, med drugim je izdalo tudi brošuro z opisi različnih načinov varovanja črede pred zvermi, ki je dostopna na spletni strani PRP 2014-2020.

https://www.program-podezelja.si/images/Varovanje-zivali-pred_zvermi03082016.pdf

Predstavniki MKGP so sodelovali tudi na več dogodkih in okroglih mizah o zadevni problematiki, na katerih so predstavili operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, ki se izvaja v okviru ukrepa KOPOP. Kmeti bi se lahko v večji meri odločali za vstop v to operacijo, saj so pozitivne učinke – zmanjšanje števila škod ob izvajanju različnih načinov varovanja črede, ki jih podpira ta operacija, pokazali tudi rezultati projekta SloWolf.

Služba za odnose z javnostmi in promocijo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Projekt Predmeti in krajine, strukturiranost notranjskih železnodobnih skupnosti poteka že dobri dve leti, udeležence pa čaka še dobro leto zanimivega raziskovalnega dela. Njegova glavna zvezda je železnodobna kmetijska krajina med Zgornjo Pivko in Ilirsko Bistrico. Nova spoznanja je prinesla nova tehnologija. Gradišča so sicer že dolgo znana, nove podatke o življenju v njih pa so prinesli t. i. lidarski posnetki, ki nastajajo s pomočjo laserskih žarkov. Arheolog in vodja projekta dr. Boštjan Laharnar je povedal, da se je na območju železnodobnih gradišč med Pivko in Ilirsko Bistrico izjemno dobro ohranila agrarna krajina. Kot pravi, gre za enega najboljših primerov tako stare kmetijske krajine ohranjene na terenu v Evropi! 

Foto gradišča nad Knežakom: Inštitut za arheologiji ZRC SAZU