BRAVO! Slovenija se je kot zadnja uvrstila v finale Evrovizije! O tem že vsi govorijo! 

Več na spodnji povezavi …(malo smeha ne škodi) :D

Vodenje Območnega združenja Rdečega križa Cerknica-Loška dolina-Bloke je v začetku aprila prevzela Meta Zalar. Pravi, da organizacija dela odlično, želi pa si, da so njene akcije še bolj prepoznavne, da se vanje vključi vse več mladih in da so občani vse bolj ozaveščeni. Temu so namenili tudi Teden Rdečega križa, pestro pa bo še naprej. Cerknica se bo letos znova pridružila vseslovesnki pobudi Dan ljubezni. Pred Kulturnim domom Cerknica bo pestro 23. maja od 17. ure dalje. Dan ljubezni, ki ga bo koordiniral Rdeči križ, bo letos več kot le združil in povezal Cerkničane, saj bo imel tudi dobrodelno noto. Z njim pa še ne bo konec živahnega meseca. V soboto, 25. maja, bo dobrodelni koncert v Letnem gledališču Cirkl v Podcerkvi. Pogovarjali smo se s predsednico združenja Meto Zalar in vodjo projektov pri  omočnem združenju RK Cerknica-Loška dolina-Bloke Gregorjem Pokleko. Prisluhni. 

Finančni urad Postojna vabi na dan odprtih vrat, ki bo ta četrtek med 9. in 13. uro v prostorih uprave na Titovem trgu. Pripravili bodo informacijsko tržnico, predstavili mobilne aplikacije in e-davke, prikazali delo mobilnih enot, spregovorili o pasteh pri spletnem nakupovanju in predstavili trošarinske postopke. 

Podatki o  poslovanju slovenskega gospodarstva v letu 2018 so že na voljo, javnosti pa jih je Ajpes predstavil na novinarski konferenci, ki je letos potekala sočasno na centrali in trinajstih izpostavah. Povzetku rezultatov poslovanja v Primorsko-notranjski regiji v preteklem letu smo prisluhnili na postojnski izpostavi Ajpesa. Kot je povedala direktorica Larisa Benassi, so družbe v naši regiji poslovale uspešno.

Najzaslužnejše za ta dobiček so predvsem srednje in velike družbe, teh je bilo skupaj 34. Skupaj so ustvarile kar 45 milijonov  evrov oziroma dve tretjini neto čistega dobička. V letu 2018 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata Osrednjeslovenska in regija Jugovzhodna Slovenija, medtem ko se je Primorsko-notranjska regija uvrstila na 11. mesto. Kar 6 regij izkazuje manj neto čistega dobička kot v 2017. Tudi glede na ustvarjeno neto dodano vrednost se regija s 346 milijoni evrov uvršča na predzadnje 11. mesto v republiškem gospodarstvu. Larisa Benasi je spregovorila tudi o previdnosti, ki jo je moč zaznati in o financiranju poslovanja. Poslušaj. 

Odbor DZ za notranje zadeve je več kot pet ur razpravljal o problematiki nezakonitih migracij. Seja je potekala na zahtevo SDS, kjer menijo, da vlada ni sprejela ukrepov za učinkovito varovanje južne meje. Po zagotovilih notranjega ministra Boštjana Poklukarja policija obvladuje razmere. Sklepov, ki jih je predlagala SDS, pa večina ni podprla.
 
  
Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec Branko Grims, je bila Slovenija po osamosvojitveni vojni res varna država, a je to zdaj vsak dan manj zaradi ravnanja vlade in tudi nekaterih nevladnih organizacij. Delu nevladnikov je namreč Grims znova očital, da tujce, ki mejo prestopajo nezakonito, vzpodbujajo k vstopu v Slovenijo in jim dajejo navodila, kako ravnati na njenem ozemlju. Nevladne organizacije so očitke sicer že večkrat zavrnile.

Grims je posvaril tudi, da bo Slovenija v zelo velikih težavah, če bodo sosednje države zaprle mejo. Prepričan je, da problemov, s katerimi se soočamo, in z njimi povezanih stroškov ne bi bilo, če bi se dosledno in za vse enako izvajala zakonodaja in bi se mejo ustrezno zaščitilo. Največje breme pa, kot je dejal, nosijo prebivalci ob meji.

S kakšnimi težavami se soočajo, so danes članom odbora predstavili župan Ilirske Bistrice Emil Rojc ter predstavnika civilnih iniciativ Jelšane in Bela Krajina Borut Rojc in Maja Kocjan.

Po besedah ilirskobistriškega župana Slovenija v obmejnem pasu ni varna država; prihaja do vlomov v vikende, lovske koče, lope in tudi do škode v kmetijstvu, ko migranti prečkajo pašnike, njive, ograde za živino. Država mora državljane in njihovo lastnino zaščititi, je poudaril Emil Rojc, ki je kot dodatno težavo izpostavil tudi odvržene stvari, ki jih migranti puščajo za sabo.

Da se prebivalci ob meji ne počutijo varne, je opozorila tudi Kocjanova in spomnila na nedavni primer ugrabitve starejšega Belokranjca, katere so osumljeni štirje tujci, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito. Zase zahtevajo enako varnost, kot jo imajo tisti v Ljubljani, je dejala. Tako Rojc kot Kocjanova pa sta menila, da je policistov na meji premalo, vojaki, ki jim pomagajo, pa nimajo pa nikakršnih pooblastil, kar bi po Rojčevih besedah morali spremeniti.

Notranji minister Boštjan Poklukar je znova zagotovil, da sistem nacionalne varnosti deluje, policija na meji s Hrvaško pa obvladuje razmere, čeprav se migracije povečujejo. Do 12. maja letos je po njegovih navedbah v Slovenijo ilegalno vstopilo 3364 tujcev, med njimi največ državljanov Alžirije, Maroka, Afganistana in Pakistana. Prijeli so tudi 97 tihotapcev ljudi, kar kaže, da so migracije tudi dober posel za organizirane kriminalne združbe.

Po ministrovih navedbah razmeram prilagajajo tudi ukrepe, pri čemer je med drugim omenil namestitev dodatne ograje v delu Bele Krajine, sodelovanje s Slovensko vojsko (SV), pa tudi dodatna sredstva v letošnjem proračunu notranjega ministrstva za video nadzor.

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar pa je povedala, da policija prerazporeja kadre na meji. Med drugim so vpoklicali rezervne policiste, na meji delujejo pripadniki posebne policijske enote, na območju koprske in ljubljanske policijske uprave tudi mobilni policijski postaji. Prav tako so kot pomoč na mejo dodelili vodnike službenih psov in policiste konjenike. Tam so tudi pripadniki specialne enote, ki se ukvarjajo z iskanjem taborov in poti gibanja tujcev, ki nezakonito prestopajo mejo.

Bobnarjeva priznava, da je policija kadrovsko podhranjena; aktiven imajo razpis za zaposlitev novih nadzornikov državne meje, letos načrtujejo 40 zaposlitev. V veliko pomoč jim je po njenih besedah sodelovanje s SV, od sobote jim pomaga dodatnih 35 vojakov na dan. Zaprosili pa so še za dodatnih 105 vojakov, je povedala in še dodala, da so jim v pomoč video nadzorni sistem, začasne tehnične ovire, tudi policijski helikopterji in brezpilotni letalniki.

Večina članov odbora na koncu ni podprla predlaganih sklepov SDS, s katerimi bi ministrstvo za notranje zadeve in vlado pozvali, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev, ter ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito varovanje schengenske meje in preprečili nezakonite prehode. Zanje je glasovalo pet, proti pa je bilo sedem poslancev.

“Pet ur in 22 minut smo porabili za to, da smo ugotovili, da sistem deluje, sistem reagira in da sistem upravlja vprašanje migracij,” je po opravljeni razpravi pred glasovanjem ugotavljal Robert Pavšič (LMŠ), ki meni, da se strah ljudi izkorišča za politične namene.

Da se policija odziva in je napovedala ustrezne aktivnosti, je pred tem menil tudi Soniboj Knežak (SD). Medtem ko je Robert Polnar (DeSUS) nasprotno ocenil, da gre neke vrste “marginalne inovacije”, ki nikakor ne bodo dovolj. Če bomo želeli doseči učinke, bo treba po njegovih besedah bistveno povečati tudi finančne vložke.

Jani Möderndorfer (SMC) je menil, da je bila seja politično zlorabljena. “Mi se orbanizacije v slovenskem prostoru res ne bomo šli, še posebej, ko se stvari dogajajo vedno pred volitvami,” je med drugim dejal.

Boštjan Koražija (Levica) pa je dejal, da v Levici ne nasprotujejo razpravam o migracijah, nasprotujejo pa razpravam, ki imajo le en cilj – krivdo za vse težave v državi pripisati manjšini. Opozoril je tudi, da je med storilci kaznivih dejanj tujcev zelo malo.

Zahteva SDS je namreč prišla po ugrabitvi Belokranjca. So pa v SDS danes zatrdili, da ta primer ni bil razlog za današnjo sejo.

Foto: DZ