Minuli konec tedna so notranjski rejci konj, goveda in drobnice na Blokah ustanovili Civilno iniciativo za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi velikih zveri. V Loški dolini in na Blokah ne mine dan, ko ne bi udarili predvsem volkovi. Kmetje so obupani. Kot pravijo, živine ne redijo za kratek čas, ampak za preživetje. Član civilne iniciative Jure Ponikvar z Blok razlaga, da je zaradi velikih zveri, predvsem volka, stanje postalo nevzdržno. Civilna iniciativa od pristojnih služb, ministrstva za okolje in prostor zahteva takojšnje ukrepanje: odselitev divjih zveri in urbanih okolij, zaščito premoženja državljanov in pojasnilo, kako bodo pristojne službe ukrepale, sicer napovedujejo javne shode in proteste.

Foto: wikipedia 

 Logaški svetniki so na redni majski seji osrednjo pozornost namenili razpravi o občinskem podrobnem prostorskem načrtu centralne dejavnosti Brod – zahodni del. Konkretno gre za umestitev trgovskega centra Eurospin na to območje, kjer pa naj bi nekoč zrasel tudi novi gasilsko-reševalni center.  Na majski seji so logaški svetniki sprejeli tudi zaključni račun proračuna za leto 2018, ki je bil na prihodkovni strani realiziran v 83, na odhodkovni pa v 77 odstotkih. Proračunski presežek znaša dobrih 423 tisočakov. 

Danes obeležujemo svetovni dan čebel, ki je namenjen osveščanju o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane, čebelji pridelki in izdelki so bogat vir hranil, čebele povečujejo kmetijsko pridelavo, ohranjajo biotsko raznovrstnost in so pomemben vir prihodka za kmete.

Slovenski čebelarji, katerih idejo za praznik je posvojila država in bila pri tem tudi uspešna, ob tem opozarjajo, da so čebele so vse bolj ogrožene in da brez pomoči človeka niso sposobne preživeti.

Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani.

V počastitev čebel bo danes potekalo več prireditev. Osrednja slovesnost na mednarodni ravni v organizaciji slovenskega kmetijskega ministrstva in organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) bo v Rimu, potekala bo namreč okrogla miza o krepitvi ozaveščenosti o vlogi čebel in opraševalcev v kmetijstvu in proizvodnji hrane.

Udeležence bosta med drugim nagovorila ministrica Aleksandra Pivec in generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva, na njej bodo sodelovali tudi strokovnjaki in predstavniki različnih organizacij s področja čebelarstva. Letošnja rdeča nit praznovanja je opolnomočenje žensk skozi čebelarstvo, zato se bo ministrica ob robu dogodka srečala s predstavnicami Mednarodne zveze poslovnih in profesionalnih žensk.

V Sloveniji pa med drugim v DZ potekala okrogla miza na temo čebel, gostil jo bo predsednik DZ Dejan Židan, na razširjeni lokaciji Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pripravljajo dan čebel, na katerem bodo obiskovalci spoznali čebelarjenje in medovite rastline ter pomen čebel in drugih opraševalcev.

V Cankarjevem domu, ki je eden od začetnikov mestnega oz. urbanega čebelarstva v Sloveniji, bodo obiskovalcem med drugim omogočili ogled panjev na strehi doma in pokušino medu, čebelarska zveze pa bo v Celju v sodelovanju s hipermarketom Tuš Planet pokazala, kakšno bi bilo življenje brez čebel.

Osrednja slovesnost v organizaciji čebelarske zveze in pod častnim pokroviteljstvom ministrstva je sicer potekala v soboto na Ravnah na Koroškem. (STA, foto: Tea Nagode)

V prvi polovici maja so v organizaciji Župnije Hrenovice in Rodoslovne skupine za Hrenovice v župnišču pri Fari pripravili večer z naslov  Prebivalstvo pražupnije Hrenovice skozi zadnjih 400 let. Raziskovalci in poznavalci Leon Drame, Nada Šantelj in Mirka König so predstavili svoje dosedanje ugotovitve, ki so pritegnile kar lepo število obiskovalcev. Leon Drame se z rodoslovjem ukvarja več kot 30 let, je član Rodoslovnega društva in sodni izvedenec za to področje.  Predvsem raziskuje svoje sorodnike in prednike, pomaga pa tudi drugim rodoslovovcem.  Skozi leta se je nabralo veliko podatkov in znanja, zato brez računalnika ne gre. Najobsežnejši rodovnik, ki ga je naredil Drame in obsega več kot 8000 ljudi, je družine Penko. Mirko König je pred več kot 20 leti za raziskovanje družinske preteklosti navdušil sorodnik iz Amerike in tudi Nada Šantelj se z raziskovanjem rodoslovja ukvarja več kot  dve desetletji. Povod za  njen začetek je bilo pismo sorodnice iz Kanade,  za katero do takrat sploh ni vedela.  Šantljeva je podrobno raziskala rodovnik družine Šantelj, ki jo v Šmihelu zasledimo leta  1730.

Geološki zavod Slovenije je za obrambno ministrstvo izdelal dopolnitve strokovnih podlag za nov državni prostorski načrt (DPN) za osrednje vadišče Slovenske vojske (SV) Poček. V petek so javnosti predstavili dopolnitev strokovnih podlag za pripravo DPN za podzemne vode. Ugotovitev pripravljavcev strokovne podlage v okviru ponovljenega postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta je že revidiral Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje. Ugotovitev, ki je zapisana načrtu, je, da je ob doslednem izvajanju zaščitnih ukrepov na Počku tveganje za onesnaženje podzemne vode sprejemljivo. Domačinov niso prepričali. 

Vodja posebne delovne skupine ministrstva za obrambo za pogajanje z Občino Postojna Boštjan Šefic je ponovil besede ministra Karla Erjavca , da razmišljajo, kako bi razbremenili vadišče, ki pa je za Slovensko vojsko ključno. Dokler ne najdejo alternative, se ne morejo umakniti. Šefic je poudaril, da je  razprava je pokazala, da v preteklem obdobju niso dovolj komunicirali z lokalnimi skupnostmi. Zato obstaja veliko vprašanj, na katera bo potrebno v prihodnjem obdobju jasno odgovoriti. Ministrstvo želi razbliniti nekatere dvome in strahove, ki so bili zpostavljeni. kot pravi, gre za legitimna vprašanja.  

 Domačini ostajajo skeptični. Župan Občine Postojna Igor Marentič meni, da dvakratno jemanje vzorca na občutljivem kraškem še zdaleč ni dovolj. “Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da ni študije, kako ravnati v primeru nesreč.” 

 Še bolj neposreden je Tine Schein iz Civilne iniciative Postojna. Dvomi, da so ustrezno opravljene analize, ki bi iskale težke kovine v pitni vidmi in tudi meni, da so rezultati v vodi drugačni od rezultatov v sedimentih ob njej. Prepričan je, da bi potrebovali bi temeljito analizo z več vzorčenji.