Leto: 2018

  • KDO JE SKRITI GOST? Dejan Vunjak

    Včeraj smo iskali novega skritega gosta. To je bil Dejan Vunjak, ki je že navsezgodaj poskrbel za veselo vzdušje!

    Preveri spodaj :) 

    https://www.facebook.com/150179498350338/videos/826658194347212/

  • VRHUNEC VILHARJEVEGA LETA

     Leta 1818 se je v Planini pri Rakeku rodil Miroslav Vilhar, v krstni knjigi župnije je zapisan kot Friedrich Karl Wilicher. Istega leta je Postojnčan Luka Čeč odkril skrite kotičke Postojnske jame. Zato v Postojni danes pripravljajo slovesnost, na kateri se bodo spomnili tudi 135-letnice delovanja Turističnega društva Postojna.

    Razvoj turizma in narodno prebujenje sta stopala tako rekoč z ramo ob rami, so prepričani organizatorji prireditve v Postojni, na kateri bodo v bogatem kulturnem programu med drugimi nastopili učenci Osnovne šole Miroslav Vilhar iz Postojne, mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak, pevci Mojca Bedenik, Matej Lenarčič, Jure Počkaj in Miran Žitko, pianisti Paolo Biancuzzi, Snježana Pleše Žagar, Ivo Gustinčič in Mia Rebec.

    Na prireditvi bodo predstavili tudi monografijo o pesniku, skladatelju in narodnemu buditelju Miroslavu Vilharju, z avtorico monografije Brigito Tornič Milharčič se bo pogovarjala Sidonija Zega.

    Vilhar je bil v svojem času in okolju pomembna kulturna in politična osebnost. Med drugim je sodeloval tudi s Franom Levstikom ter odločilno vplival na prebujanje narodne zavesti na slovenskem ozemlju. Skupaj s somišljeniki je organiziral vseslovenski ljudski Pivški tabor na Kalcu leta 1869.

    Vilharjev oče Fran Serafin je bil premožen mož, poštar v Planini, in organizator furmanskega prometa. Bil je tudi lastnik gradu Kalc in obsežnih kmetijskih površin. Vilharjeva narodna zavednost se je prebudila šele, ko je predčasno končal študij v Gradcu in se vrnil domov, kjer naj bi v krogu svojih prijateljev spoznal vrednost in pomen domačega jezika.

    Skladatelj, pesnik, časnikar in narodni buditelj Miroslav Vilhar je bil zelo priljubljen med ljudmi in še po njegovi smrti so se ga spominjali kot prijaznega graščaka, ki je rad skladal pesmi in je razumel preprostega človeka. Njegovo ime se je ohranilo tudi zaradi njegovih pesmi, saj so mnoge med njimi ponarodele, kot so Po jezeru bliz’ Triglava, Na goro, na goro, na strme vrhe, Rožic ne bom trgala (Planinarica), Lipa zelenela je, Pijmo ga, pijmo, dokler živimo (Napitnica) in druge.

    V času, ko je bil poslanec kranjskega deželnega zbora, je pisal tudi epigrame, ki so jih objavili šele po njegovi smrti. Ustvarjal je tudi tipične čitalniške igre, ki jih je izdal pod naslovom Vilharjeve igre (1865/66), izvajali pa so jih v čitalnicah.

    Avtor:STA

  • “MLADI IMAJO RADI EVROPO”

    Pomurka Manja Toplak je vodja Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. 26. maja prihodnje leto bodo Evropske volitve. Udeležba zadnjih volitev je bila v Sloveniji zelo slaba. Volitev se je udeležilo samo 24% volilnih upravičencev. Slovenija je bila na samem repu Evropske unije. Za nami so bile samo še države Slovaška, Hrvaška in Poljska.

    Toplakova nam je zaupala tudi, s čim se ukvarjajo v Pisarni Evropskega parlamenta v Sloveniji.
    Pripravljajo pestre programe brezplačnih dogodkov. Prisluhnite.

  • JEZERCI BODO IZROČILO SHRANILI NA ZGOŠČENKO

    V vasi Dolenje Jezero v občini Cerknica so ponosni na svoje izročilo in ga skrbno negujejo ter prenašajo na naslednje rodove, pa naj bo to izdelovanje tradicionalnega čolna ali napev o meglici, ki se dviguje iznad jezera. Jezerci so v preteklosti živeli presihajočo naravo bližnjega Cerkniškega jezera ter darežljivost okoliških polj in gozdov. Tudi o tem poje marsikatera ljudska pesem z Dolnjega Jezera. Ne le pesem, tudi obleko svojih prednikov ohranjajo Ljudski pevci Jezerci, ki v teh dneh pripravljajo svojo prvo zgoščenko. Izdati jo nameravajo za Miklavža. Naslednje leto bodo obogatili še svojo garderobo. Zdaj pojejo v prazničnih oblačilih, v karšna so se  na Jezeru odeli ob nedeljah in praznikih v 19. in na začetku 20. stoletja. V sodelovanju z dr. Marijo Makarovič pa nastaja obleka, kakršno so njihovi predniki nosili v času baroka. Etnologinja je nošo rekonstruirala iz podobe svete Notburge, ki je kot kmečko dekle upodobljena v cerkvi na Dolenjem Jezeru, in iz likovnih del Franca Antona Steinberga. O obeh projektih smo se pogovarjali s Frenkom Levarjem. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • JESENSKI LITERARNI VEČER

    Letošnja jesen je bila zares širokosrčna. Sončni dnevi, pisane barve, sladko sadje in kopica pridelkov. Literarno društvo Ilirska Bistrica pa bo poskrbelo, da bo letina dobra tudi na literarnem področju. Konec tedna vas vabijo na jesenski literarni večer. Danes se bodo predstavili pesnika Patricija Dodič Patra in Tomaž Mahkovic ter glasbenik Marko Hrabar. 

    Avtor:Zasebno: Anja Hofman