Udeleženci  4. pohoda z baklami bodo v torek grad Šteberk na Cerkniškem spoznali tudi v drugačni luči. Grad Šteberk so začeli graditi v 12. stoletju in ga skozi stoletja širili ter na koncu obdali še s protiturškim obzidjem. Ko je turška nevarnost minila, so prišla v modo drugačna plemiška bivališča. Grad so opustili, a mogočne razvaline pod Križno goro še vedno vzbujajo občudovanje. Društvo ljubiteljev Križne jame in Tekavča ograda, kmetija, v kateri so bili po izročilu nekdaj doma grajski tkalci, zadnji večer v oktobru vabita na pohod z baklami do razvalin gradu. Na noč čarovnic se bodo udeleženci pohoda ob 18. uri izpred Tekavče ograde, na naslovu Lipsenj 32, z baklami podali do izvira Štebrški obrh in se nato povzpeli do ostankov ruševin gradu Šteberk. Ob soju bakel bodo prisluhnili zgodbi o nastanku Cerkniškega jezera. V njej pomembno vlogo odigra prav mladi šteberški grofič. Udeleženci se bodo vrnli na kmetijo z nastanitvijo in se pogreli za krušno pečjo ter ob skodelici čaja prisluhnili predavanju Tanje Frbežar, ki jim bo ob fotografijah predstavila potovanje po Himalaji. Pohod je lahek in je primeren za vse starosti. Trajal bo približno dve uri. Omejili so ga na 50 udeležencev, zato se je pri Društvu ljubiteljev Križne jame nanj potrebno prijaviti do torka.

Lovska družina Babno Polje in Zavod Rihtarjeva domačija v soboto ob 18. uri vabita na predavanje o risu in predvajanje dokumentarnega filma Risova pot. O risu bosta na večeru v Babnem Polju govorila dr. Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije in Urša Marinko z  Biotehniške fakultete. 

 Projektni skupini LIFE Lynx je namreč bila zaupana zahtevna in odgovorna naloga. S projektom LIFE Lynx naj bi v obdobju od 1. 7. 2017 do 31. 3. 2024 dosegli glavni cilj reševanja dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem.

V projekt LIFE Lynx je aktivno vključenih 5 držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija).  Dinarska-JV alpske populacije risa je trenutno izredno majhna in  izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti bodo znižali z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. Rise bodo iz slovaškega in romunskega dela Karpatov v Slovenijo in na Hrvaško doselili ter s tem preprečili izumrtje populacije. Hkrati se projekt zavzema za njeno dolgoročno ohranitev. To bodo dosegli tako z vzpostavljanjem podpore javnosti in ključnih deležnikov kot z izdelavo upravljavskih orodij, temelječih na znanstvenih dognanjih. Izdelali bodo strateške dokumente na nacionalnih nivojih in na nivoju populacije, s katerimi bodo zagotavljali dolgoročno ohranitev obnovljene populacijo, so sporočili iz Zavoda za gozdove, ki je vodilni partner projekta.  Kot enakovredni partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

Po več kot tridesetih letih govorjenja so Rakovčani včeraj le dobili svojo športno dvorano. Uporabi so jo predali župan Marko Rupar, ravnateljica rakovške šole Anita Knez in predsednik krajevne skupnosti Marjan Vadnu, krajani pa so še dolgo v večer pozdravljali novo pridobitev. Vzpodbudne besede sta zbranim ob odprtju namenila predsednik sveta Fundacije za šport Aleš Remih in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik.

Športne dvorane so se poleg rakovških športnikov še posebej razveselili na osnovni šoli Jožeta Krajca, ki jo z novo telovadnico povezuje hodnik.

Njihovi učenci so namreč do zdaj imeli športno vzgojo v neprimernih prostorih tako imenovane stare telovadnice, ki si v današnjih časih pravzaprav ni zaslužila svojega imena. Zato je odprtje dvorane pozdravila tudi ravnateljica Anita Knez, ki je izrazila upanje, da je njihovi učenci ne bodo uporabljali le pri telovadbi, pač pa tudi sicer in tako poskrbeli za zdrav način življenja.

Čeprav je zaključek gradnje zaznamovala jeza neplačanih podizvajalcev, ki jim podjetje As Primus ni plačalo njihovega dela oziroma materiala, pa je bil včerajšnji dan za Rakovčane še posebej slavnosten. Na dvorano so namreč čakali več kot 30 let. 

Po prerezu traku ob odprtju so obiskovalci napolnili dvorano, ki sicer sprejme 560 ljudi, ter si ogledali zanimiv program. Najprej so se predstavili člani skupine Dunking Devils in navdušili z atraktivnim zabijanjem na koš, močan aplavz so požele tudi prikupne ritmične gimnastičarke iz rakovške šole, ki jih vodi večkratna državna prvakinja Barbara Krašovec. Za konec so se v skrajšani prijateljski nogometni tekmi pomerili še nogometaši, in sicer veterani domačega kluba z veterani ljubljanske Olimpije, za katero sta igrala tudi brata Cimirotič. Program so popestrile še cerkniške mažorete iz kluba Mace. Slavje ob novi pridobitvi se je pod šotorom pri dvorani nadaljevalo še pozno v večer.

Investicija v športno dvorano je bila dobre 3 milijone. Celoten objekt, ki je nizkoenergetski, ima dobrih 2.200 kvadratnih metrov površin, telovadnica pa dobrih 1.300. V njem so še pomožni prostori, prostori za fitnes in galerija. Dvorana je primerna za igranje malega nogometa, rokometa, tenisa, odbojke, košarke, namiznega tenisa, badmintona, igre med dvema ognjema ter druge športne panoge. Dopoldne jo bodo uporabljali osnovnošolci, ki bodo v njej prvič telovadili po praznikih, popoldne in zvečer pa rekreativni športniki in člani društev.

Foto: Ljubo Vukelič 

Eden večjih projektov zadnjega leta v Postojni bo razveselil predvsem športnike. Na novem stadionu pri vojašnici tečejo zadnja dela, prenovljene prostore v Športnem parku pa so slovesno odprli včeraj, ko sta Postojno obiskala tudi prvi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Sodražnik in predsednik nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatovič. Športniki so veseli novih garderob v Športnem parku in zadovoljni, ker pri vojašnicah nastaja rekreacijski center, kjer so že uredili zeleno površino v celoti.

V mesecu požarne varnosti bo dan odprtih vrat pripravilo PGD Ivanje selo. Na dnevu odprtih vrat se jim bodo v soboto pridružili tudi gasilci z Rakeka in Unca. Med drugim si boste lahko ogledali njihovo opremo, praktično vam bodo prikazali uporabo AED aparata. Prav posebno pozornost pa bodo namenili tudi požaru, ki lahko nastane v kuhinji, je povedal član društva Anže Hrestak.