Na Maistrovem večeru bo v sredo ob 18. uri v Maistrovi dvorani na Uncu, ki je v tamkajšnjem gasilskem domu, predstavitev knjige Rudolf Maister – sto let severne meje. Delo zaznamuje 100. obletnico konca prve svetovne vojne, razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1918/19 so se dogodili pomembni politični, vojaški in diplomatski premiki, ki so začrtali meje slovenskega narodnega ozemlja in države, kakor veljajo še danes. Odločilne, dobesedno zgodovinske zasluge za to ima Rudolf Maister.  Na dogodku bosta sodelovala Mihael Glavan in Primož Premzl. Prav Mihael Glavan je v knjigi opisal Maistrovo življenjsko zgodbo, študije o njegovi vsestranski ustvarjalnosti in relevantne reminiscence o njegovem delu pa so prispevali Igor Grdina, Andrej Misson, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Bogat izbor dokumentarnega in slikovnega gradiva je naredil Primož Premzl, ponatisov spominskih člankov Aleš Berger, obširno bibliografijo pa Dejan Kac. Pogovor bo povezoval zgodovinar Bogdan Urbar, član Notranjske­ga domoljubnega društva General Maister Unec. Za pesem bo poskrbel Pevski zbor Dragonarji Generala Maistra. Več v prispevku. 

Kot smo poročali, je ministrstvo za delo avgusta s podelitvijo koncesij zaključilo javni razpis za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Odločbo je izdalo tudi za storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše petim domovom v sklopu t. i. “Grozda malih domov” (GMD), ki ga sestavljajo domovi v občinah: Pivka, Loška dolina, Železniki, Žiri in Komenda. Strokovne podlage zanje sta oblikovala družba Firis Imperl ter Inštitut Antona Trstenjaka. V Sloveniji imamo 114 domov za starejše, ki delujejo v večjih občinah, grozd pa želi starejšim iz manjših občin omogočiti preživljanje starosti blizu doma.

Domova Pivka in Dom Loška dolina se bosta intenzivno povezovala z lokalnim okoljem, napovedujejo v družbi Firis Imperl.

Dom Pivka bo imel 68 stanovalcev. Bivali bodo v treh hišnih/bivalnih skupnostih po 12 stanovalcev in v dveh apartmajskih enotah (skupaj 32 stanovalcev). Stanovalci se bodo čez dan vključevali v različne programe in aktivnosti. Dve hišni skupnosti bosta namenjeni oskrbi oseb z demenco z blažjo in srednjo stopnjo obolelosti, ena bivalna skupnost pa za oskrbo oseb z demenco v zadnjem stadiju in za paliativno oskrbo stanovalcev. V dveh bivalnih enotah po 16 stanovalcev s samostojnimi apartmaji bodo bivali stanovalci, ki potrebujejo različno stopnjo nege in oskrbe oz. so osebe z upadom kognitivnih funkcij v povezavi s staranjem (ko še uporabnik nima diagnoze demenca).

Dom Loška dolina bo imel 51 stanovalcev. 39 starostnikov bo živelo v dveh hišnih skupnostih po 12 oseb in v apartmajski enoti za 15 oseb. Hišni skupnosti bosta namenjeni predvsem osebam z demenco, bivalna enota z apartmaji pa stanovalcem z različno stopnjo nege in oskrbe oz. osebam z upadom kognitivnih funkcij v povezavi s staranjem. V sklopu doma bo delovala tudi hišna skupnost za 12 stanovalcev, namenjena mlajšim invalidom.

Domova Pivka in Loška dolina bosta med zasebniki/koncesionarji kljub majhnosti cenovno konkurenčna, napovedujejo. Predvidena cena za »Oskrbo I« bo 22,71 EUR na dan, kar je pod povprečjem domov s koncesijo (sicer so cene za Oskrbo I v domovih s koncesijo od 18,43 EUR do 31,96 EUR)

Vsak dom bo maksimalno integriran v lokalno skupnost. Predsednik nadzornega organa doma bo župan oz. oseba, ki jo on določi, zaposlene v domu bodo iskali med občani, pri nameščanju v dom bodo imeli prednost domačini, v sklopu doma bo zaposlen strokovni delavec, ki bo povezovalec in koordinator različnih programov, namenjenih tako stanovalcem doma kot različnim generacijam občanov v lokalni skupnosti.

Strateški partner in tudi investitor obeh domov je SeneCura iz Avstrije, upravljalec je slovenska družba SeneCura d. o. o. Domovi v sklopu GMD bodo imeli skupne službe, hkrati bo vsak dom samostojen izvajalec tako institucionalnih kot izveninstitucionalnih storitev dolgotrajne oskrbe starejših na nivoju svoje lokalne skupnosti.

Delovanje in razvoj vseh domov v GMD bo spremljal konzorcij, sestavljen iz predstavnikov vključenih občin, SeneCure d.o.o., družbe FIRIS IMPERL d.o.o. in Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Vir: družba Firis Imperl 

Največja evropska mačka evrazijski ris je tik pred tem, da v Sloveniji že drugič izumre. Zaradi izgube življenjskega prostora, pomanjkanja plena in pretiranega lova je ris na Slovenskem izumrl v začetku 20. stoletja. Leta 1973 so lovci in gozdarji v Slovenijo pripeljali in naselili šest živali s Slovaške. Naselitev risov iz Karpatov se je izkazala za eno najuspešnejših v Evropi. Risi so se iz kočevskih gozdov v naslednjih letih iz Slovenije razširili celo v sosednje države. Kje se je torej zalomilo, da  risom bije plat zvona in bodo lahko preživeli  le s pomočjo mednarodnega projekta Life Lynx, v sklopu katerega  bodo na Slovaškem in v Romuniji  odlovili štirinajstih risov ter jih preselili v Slovenijo in na Hrvaško? Odgovore smo poiskali pri projektnem sodelavcu iz Zavoda za gozdove Matiji Stergarju. 

Matija Stergar je projekt predstavil tudi v Cerknici. Foto: Ljubo Vukelič za cerknica.si 

V podjetju Eurobox v Podskrajniku, ki izdeluje embalažo iz valovitega kartona so v petek obeležili 30-letnico uspešnega delovanja, hkrati pa so namenu predali nov stroj za izdelovanje valovitega kartona. Z njim so zagotovili, da jim njihove osnovne surovine ne bo več treba iskati na trgu, kjer je dobava valovitega kartona neredna. Obletnico in novo pridobitev sta med drugim pozdravila državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti in direktorica združenja za papirno in papirno-predelovalno industrijo na Gospodarski zbornici Slovenije Petra Prebil Bašin. Leta 2008 je Eurobox imel 3 milijone evrov prometa in 37 zaposlenih, letos pa imajo 13 milijonov prometa in zaposlujejo 140 delavcev. S smelimi načrti za prihodnost je pričakovati, da bo podjetje rastlo tudi v prihodnje. Da niso usmerjeni le v kovanje dobička pač pa izkazujejo tudi družbeno odgovornost, pa dokazuje nagrada Invalidom prijazno podjetje, ki so jo dobili letos. Več v prispevku. 

V zadnji mladinski oddaji “Mladi za mlade” smo gostili tabornike iz Rodu Srnjak, ki letos praznujejo že 25 let.

Z nami so bile Laura, Karmen, Zala in Pia.
Kaj so nam zaupale? Poslušaj!