Zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo? O tem običaju smo se pogovarjali z etnologom Janezom Bogatajem, ki pravi, da je kresovanje izjemna kulturna dediščina, ki ima danes predvsem družabni značaj. Zaupal nam je, da imajo kresovi na večer pred prvim majem drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu…
Mašun in Sviščaki sta magneta tako za domačine kot za obiskovalce Ilirskobistriškega. Občina ima za obe turistično privlačni lokaciji načrte. Po besedah župana Emila Rojca pa so postopki za pravno ureditev prostora na osnovni podrobnih prostorskih načrtov dolgotrajni in zapleteni.
Občina želi na Sviščakih urediti smučišče in sankališče, hotel, bungalove, igrišča, prostore za piknik in kampiranje, jezeri za zasneževanje ter plavanje in drsanje ter seveda vso potrebno infrastrukturo, tako kot na Mašunu. Tam želi urediti nekaj apartmajev, preurediti obstoječe objekte – gozdni dom v objekt s prenočišči za skupine otrok in mladine. Znova nameravajo vzpostaviti smučišče, poleti bi tam smučali po travi, in urediti igrišče za minigolf.
V štipendijsko shemo v primorsko notranjski regiji, ki jo sofinancira RRA Zeleni kras, so trenutno vključeni dvesto štirje štipendisti, podjetij pa enainpetdeset. Gospodarstvo v regiji podeljuje štipendije za poklice, ki jih potrebuje in jih na trgu dela primanjkuje. Štipendijska shema lahko odigra pomembno vlogo pri podajanju praktičnega znanja.
Na Cerkniškem se radi pohvalijo, da imajo edini naseljeni otok v Sloveniji. Vas Otok na Cerkniškem polju med visokim vodostajem dejansko oblije voda, če je visoka, tudi nasip, ki pelje do celine. Kljub idilični legi, miru in tišini, pa vasi grozi, da bo ostala prazna. Konec 19. stoletja je na Otoku živelo 85 ljudi, lani jih je bilo le še 22, med njimi samo dva otroka. Nekateri menijo, da je svoje k demografski sliki dodala tudi cestna povezava. Na Otok vodijo le makadamske ceste. Najkrajša po nasipu preči Cerkniško jezero. Zakaj so Otočani edini prebivalci Občine Cerknica, ki nimajo asfalta, smo vprašali župana Marka Ruparja, zavod za varstvo naravne dediščine in Notranjski regijski park. Čeprav vsi že več let s prstom kažejo na zavod, pa tam pravijo, da jih za mnenje ni še nikoli nihče vprašal in ga tudi niso podali. Ko se bo kdo obrnil nanje, pa bodo proučili, ali je asfalt primeren ali ne.
Foto: Tine Schein
Na Blokah investicijsko-vzdrževalna dela so že od decembra potekajo pod streho stare telovadnice v Novi vasi. Kot razlaga župan Jože Doles, bodo na osnovi del med drugim zagotovil še več prostora za večgeneracijski center in društva. Za Bločane zelo pomembna investicija je vredna kar 150 tisoč evrov, zaključena bo do konca novega šolskega leta.