Občinski svet Postojna je včeraj sprejel sklep, da nasprotuje kakršnikoli sprostitvi tovornega prometa na regionalni cesti Postojna-Jelšane. Že sedaj je preveč tranzitnega tovornega prometa po preobremenjeni cesti, poudarjajo. Leta 2016 so povprečno našteli po dobrih 12.000 vozil na dan, med glavno turistično sezono pa celo 20.000 vozil.

Postojnski župan Igor Marentič je svetnikom povedal, da se je na to temo sestal z župani občin Pivka, Ilirska Bistrica, Divača in Hrpelje-Kozina ter s predstavniki direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki so jih seznanili s problematiko prometne preobremenjenosti ceste.

Po mnenju petih kraško-notranjskih županov bi bila rešitev v tem, da bi cesto zaprli za težki tranzitni promet. Po njej naj bi vozili le tovornjaki v lokalnem prometu in lažji tovornjaki do 7,5 tone skupne mase.

Vendar pa cest Jelšane-Postojna in Starod-Kozina po besedah predstavnikov DRSI ni mogoče zapreti za težak tranzitni tovorni promet, saj povezujeta edina mednarodna mejna prehoda na tem območju.

Na postojnski občini se zavedajo težav, vendar bi radi pomagali predvsem občanom Prestranka, Matenje vasi in Rakitnika, skozi katere poteka magistralna cesta. Rešitev za tako, vse težjo prometno situacijo, bi lahko pomenila izgradnja obvoznice mimo teh vasi. Prav tako naj bi obvoznico dobila tudi Pivka.

Občina Postojna naj bi tako po sklepu občinskega sveta začela s postopkom umeščanja te obvoznice v svoj občinski prostorski načrt. Prav tako zahtevajo tudi sprejetje državnega prostorskega načrta za izgradnjo avtoceste med hrvaško mejo, Ilirsko Bistrico in Postojno.

Vendar se ob tem zavedajo, da bo to težko, saj časovnica izgradnjo tega avtocestnega odseka predvideva šele za leto 2038.

“Poleg tega pa je v Pivški dolini, med Pivko in Postojno, zaradi utesnjenosti tega prostora skorajda nemogoče najti traso tudi za avtocesto. Edina logična trasa je od mejnega prehoda Jelšane proti Razdrtemu,” je po zaključku seje za STA povedal župan Marentič.

Postojnski župan zdaj pričakuje, da se bodo župani takoj po oblikovanju nove vlade sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo ter skupno poiskali rešitev za prebivalce ob tej vse bolj obremenjeni cesti.

V galeriji Krpan v Cerknici je svoje kreacije iz lesa na ogled postavil Ivan Najger iz Dolenje vasi. Njegova dela niso običajni kipi, pač pa zna umetnik v gozdu odkriti zanimive kose lesa, skrite pod mahovjem in listjem. Kose, v katerih njegovo vešče oko prepozna nenavadne oblike in ki jim umetnik nato vdahne dušo in življenje. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič je ob odprtju razstave poudarila, da je narava poskrbela za zametke motivov in navdihujoče oblike lesa, Najger pa jih je z občutkom izluščil in izoblikoval v svoj edinstven svet. Povabili smo ga pred mikrofon. 

 Foto: Ljubo Vukelič za cerknica.si 

Švicarska družba Lonstroff, ki je v lasti japonske Sumitomo Rubber Industries, te dni tudi dejansko začenja gradnjo obrata za proizvodnjo medicinskih elastomerov v Logatcu. Pridobivanje dovoljenj se je malo zavleklo, zato dela začenjajo s približno enomesečno zamudo. Predvideni rok začetka proizvodnje ostaja april 2019.

V postopek za dodelitev okoljevarstvenega soglasja se je namreč vključila Zveza ekoloških gibanj (ZEG). Direktor družbe Lonstroff Slovenija Peter Weber je za STA povedal, da so se z ZEG dogovorili za sodelovanje oziroma okoljski nadzor pri odstranjevanju azbestne kritine, kar je bila ena od glavnih skrbi omenjene okoljevarstvene organizacije. Ta se je nato kot stranski udeleženec umaknila iz postopka.

Agencija RS za okolje je nato Lonstroffu izdala okoljsko soglasje in dovoljenje, družba pa je vmes pridobila tudi gradbeno dovoljenje.

V tovarni, katere vrednost bo 48 milijonov evrov, pri čemer bo država zagotovila do 10 odstotkov spodbude, bo delo po napovedih dobilo okoli 180 ljudi. V obratu bodo po načrtih letno naredili okoli šest milijard delov in predvidoma ustvarili 40 milijonov evrov prihodkov. V prihodnjih letih bi se lahko slovenska in švicarska tovarna iz skupine Sumitomo skupaj razvili v obrat, ki bi sodil med tri največje tovrstne na svetu.

Lopato so v zemljo sicer zapičili že sredi maja 

V minulem šolskem letu smo tudi na Radiu 94 velikokrat poročali o uspehih  in inovativnih dogodkih ter projektih Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna.  Ne preseneča, da ravnateljica Cvetka Kernel šolsko leto označuje za zelo uspešno na več področjih. Niso zadovoljni le z ocenami v spričevalih, dijaki so se odrezali tudi na zaključnih izpitih, zdaj čakajo še na rezultate poklicne mature.  Na SGLŠ se že pripravljajo na nove dijake, poleti se bodo na šoli in v dijaškem domu lotili nekaterih obnovitvenih del, dijaški dom pa bodo poleti napolnili tudi turisti.

Otrokom iz Občine Postojna to poletje ne bi smelo biti dolgčas, saj so se tudi tokrat združila številna društva in organizacije in pripravila pisan program za vse starosti in zanimanja. Športni zvezi, ki je pionirka pri organizaciji tovrstnih dejavnosti, so se pridružili Društvo prijateljev mladine Postojna-Pivka, MCP, Taborniki, Točka moči, SGLŠ in SK Kalič. Športne aktivnosti so namenjene otrokom od 7. do 15. leta.