Leto: 2018

  • NAGRADNA IGRA: KAM ODHAJAMO PRIHODNJI TEDEN?

    Radio 94 in Perutninarstvo Pivka vsak torek odkrivata skrite kotične naše Primorsko-notranjske regije, poslušalci pa morajo skozi namige, s pravilnim odgovorom (imenom kraja) ugotoviti, kje se radijska ekipa nahaja.

    Nazadnje smo iskali skriti kraj Podcerkev. Tam smo se ustavili pri cerkvi Sv. Martina, kjer nam je sogovorinca Boža Troha predstavila zgodovino objekta. 
    Obiskali smo tudi domačina, znanega slovenskega glasbenika Frenka Novo. Pot nas je zanesla na domačijo pri Antonovih, kjer nam je sogovornik Janez Kandare, kmet, ki ohranja tradicijo kmetovanja po starem, poznavalec furmanov in furmanstva predstavil delo na kmetiji “po starem”.
    Na koncu smo obiskali še grad Snežnik, kjer si jutri pričenja že šesti festival Plavajoči grad.

    Kam odhajamo prihodnji teden, pa mogoče najdete v video prispevku ;)

     

  • SINDIKATI OPOZARJAJO NA PRITISKE NA DELAVCE SINDIKALISTE

    Sindikati so danes opozorili na vse več primerov raznovrstnih pritiskov na sindikaliste v podjetjih. Delodajalci ravnajo po receptu, s pomočjo katerega se takšnih delavcev, kljub temu da sodišče odloči v prid delavca, znebijo, zato predlagajo spremembe delovne zakonodaje v smeri večje zaščite sindikalnih zaupnikov.
     
    Tako je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica ZSSS in sindikata Skei Lidija Jerkič, k temu pa jih je spodbudil nedavni primer v Kovinoplastiki Lož, kjer je vodstvo dolgoletnemu sindikalistu Alešu Hogetu izročilo izredno odpoved pogodbe o delovnem razmerju.

    “Odpuščanja sindikalnih zaupnikov je v zadnjih treh do štirih letih več kot v zadnjih 25 letih,” je ponazorila Jerkičeva in dodala, da je o številkah težko govoriti, saj se veliko primerov konča s poravnavo ali s tem, da se delavec, ker ne zdrži pritiskov delodajalca, odpove sindikalni dejavnosti. “Očitno je konec romantičnih časov sindikalizma,” je ocenila.

    Po njenem mnenju je “ravnanje s sindikalisti v državi nedopustno”, saj se delodajalci pri tem držijo “recepta”. “Če ne pomaga mobing, sledi odpoved, katere vsebina ni pomembna. V veliko primerih se spor konča s poravnavo, če gre stvar prek sodišča, to navadno ugotovi nezakonitost postopka, a se delavec praviloma ne vrne na delo, saj delodajalec razveljavi pogodbo zaradi porušenega zaupanja,” je orisala.

    Zato bi morali spremeniti delovno zakonodajo tako, da razlogov za odpoved ne ugotavlja delodajalec, temveč sodišče. Priložnost za to se bo pokazala kmalu po vzpostavitvi nove vlade, saj te praviloma kmalu odprejo to področje z navedbo, da želijo povečati fleksibilnost trga dela.

    V primeru Kovinoplastike Lož gre po njenem tudi za nedopustno ravnanje delodajalca, ki je delavcu in njegovim bližnjim sledil z detektivom. Na to temo se bo Jerkičeva avgusta sestala z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, je napovedala.

    Vodstvo Kovinoplastike Lož Hogetu, ki je predsednik sveta delavcev in tudi podpredsednik sindikata Skei, očita vrsto kršitev. Te je Hoge danes vnovič zavrnil, Jerkičeva pa je dodala, da “delodajalec skuša Hogeta javnosti prikazati kot nekoga, ki skušal zlorabljati nekaj, kar mu ne gre – kdor misli, da je imel privilegije, ga pozivam, naj prevzame njegovo funkcijo, teh pa v vrsti ni”.

    “Kovinoplastika Lož ne sodi med zgledne delodajalce, saj se je podoben primer zgodil pred leti, ko je bila predsednica sindikata odpuščena iz enakega razloga in na drugi stopnji vrnjena v delovno razmerje. Kljub temu da je družba največji delodajalec v Loški dolini, nima sklenjene ne kolektivne pogodbe ne dogovora o pogojih za delo sindikata in sveta delavcev,” je izpostavila Jerkičeva.

    Hoge je zatrdil, da bo šel v tem sporu “do konca” in se ne bo vdal. Po mnenju Jerkičeve pa je težava v delodajalcu: “Vprašati jih bi bilo treba, zakaj so edino podjetje v Sloveniji, ki je bilo toženo za dodatek za delovno dobo, preveriti, koliko prijav je bilo podanih na inšpekcijo za delo in koliko je bilo izdanih odločb ter zakaj ne zmorejo sklenitve kolektivne pogodbe in dogovorov,” je dejala.
     

    Avtor:STA
  • NINA BUŽANIN NA SAMOSTOJNI GLASBENI POTI

    26-letna pevka Nina Bužanin iz Hruševja ni neznana slovenskim poslušalcem, saj je s pianistko, Postojnčanko Evo Švent Zadel, dosegla 2. mesto  na predlanskem  festivalu Fens, poznamo pa jo tudi kot klaviaturistko in vokalistko v domači zasedbi Aliens. Letos se zanjo odpirajo nove poti, saj je kot izbranka Marte Zore sodelovala v muzikalu Sprehod po zgodovini glasbe, pa tudi na festivalu Imago Sloveniae. V juniju pa je izdala tudi svojo prvo samostojno pesem Jaz in ti.

     

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • PLAVAJOČI GRAD JE TUDI FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA

    Danes se v Loški dolini začenja  mednarodni site-specific festival Plavajoči grad (Floating Castle). Že šesto leto bo festival na grad Snežnik med 26.7. in 28.7. pripeljal pisano druščino več kot 110 glasbenikov, gledališčnikov in vizualnih umetnikov iz 29 držav, vrhunec pa tudi letos predstavljajo prepoznavne projekcije na grad in nastop Etno Histeria World Orchestra. Del tega izjemnega projekta so tudi prostovoljci. Nepogrešljivi so že pri sami organizaciji festivala, njihove pomoči in dobre volje pa so deležni tudi nastopajoči in obiskovalci dogodkov. Pred mikrofon smo povabili prostovoljko Tino Janežič, ki pri projektu Plavajoči grad sodeluje že od začetka. 

     

    Avtor:Zasebno: Sandi Morel
  • MATJAŽ VILHAR IZ ZAGORJA RAZISKUJE RODBINO MIROSLAVA VILHARJA

    Miroslav Vilhar se je rodil 7. septembra 1818 v Zgornji Planini pri Rakeku. Letos praznujemo 200 obletnico njegovega rojstva. Vilharjevo družabno življenje je večinoma potekalo v Zagorju pri Pivki, ko je njegov stari oče kupil grad Kalc v bližini. Leta 1843 je posestvo prevzel Vilhar. 
    Vilharjevo rodbino raziskuje sogovornik Matjaž Vilhar, ki je povezan z rodbino Miroslava Vilharja.

    Avtor:Zasebno: Sandi Morel