V prvem polletju si je muzejske zbirke in razstave v Parku vojaške zgodovine v Pivki ogledalo že več kot 20.000 obiskovalcev. Osrednjo turistično sezono so tako dočakali z več kot desetodstotnim povečanjem števila obiskovalcev, podoben trend rasti pa se glede na trenutno povpraševanje nakazuje tudi za drugo polovico leta.

Poleg rednih ogledov je v zadnjem času zaznati tudi vedno večje zanimanje za doživljajske programe, zlasti za izvedbo rojstnodnevnih praznovanj za otroke in programe teambuildinga, s katerimi so pred kratkim dopolnili muzejsko ponudbo.

Radio 94 in Perutninarstvo Pivka vsak torek odkrivata skrite kotične naše Primorsko-notranjske regije, poslušalci pa morajo skozi namige, s pravilnim odgovorom (imenom kraja) ugotoviti, kje se radijska ekipa nahaja.

Nazadnje smo iskali skriti kraj Zagorje. Tam smo se ustavili v Užitno-učnem parku, kjer nam je prvi sogovornik Matjaž Vilhar pojasnil, kako je bil pesnik, skladatelj in narodni buditelj Miroslav Vilhar povezan z Zagorjem. Letos namreč mineva 200 let od rojstva pesnika. V Zagorju pa se tudi razvija turizem. Več o tem nam je povedala vodnica po Zelenem krasu, inovatorka izobraževalnih vsebin v naravnem okolju Marjeta Marinčič.

Pot smo nadaljevali na Šilentabor. Tam nas je pričakal čisto pravi Martin Krpan, ki nam je pojasnil, zakaj je doma na Pivškem. Andrej Godina pa je nekaj več povedal o cerkvici Sv. Martina, ki kraljuje na Šilentabru, njena zgodovina pa sega že zelo daleč.

Na koncu pa smo se ustavili še na Štefetovi kmetiji v Petelinjah. Tam smo degustirali različne okuse sirov, Jožica Dekleva, pa nam je z veseljem odgovorila na nekaj zanimivih vprašanj.

Kam odhajamo prihodnji teden, pa mogoče najdete v spodnjem video prispevku ;)

V Ilirski Bistrici letos že tretjič zapovrstjo poteka festival Poletje v Bistrici in na Premu, s katerim želijo obogatiti lokalno-turistično ponudbo v poletni sezoni. Program je namenjen tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom, ki se bodo v poletnih mesecih mudili na Ilirskobistriškem.

Bogat kulturno-glasbeni program, ki se bo odvijalo na gradu Prem in na ulicah Ilirske Bistrice, so oblikovali z željo, da pritegne pozornost tako domačih kot tujim gostov. Na ta način so soustvarili turistični produkt, ki temelji na kulturi in kulturni dediščini naših krajev ter s tem obogatili turistično ponudbo destinacije. Festivalski program se je začel 16. junija,  na dan Poletne muzejske noči, ko so na gradu Prem gostili komorni orkester Camerata Laibach, katerega članica je domačinka, obetavna mlada violinistka Tjaša Klanac. 14. julija je sledil koncert  Rudija Bučarja z Istrabendom na grajskem vrtu, 10. avgusta pa bo tam nastopila primorska pevka Tinkara Kovač.

Festivalski utrip je čutiti tudi v mestu, Ilirsko Bistrico je tudi letos obiskala Ana Desetnica in obiskovalcem predstavila sodobne ustvarjalne tokove na področju uličnega gledališča, tisti malo večji pa bodo prišli na račun v Kinu pod zvezdami v atriju Doma na Vidmu.

Vrhunec festivalskega programa bo zagotovo že tradicionalni dogodek za vse generacije Dobimo se na Placu, kjer poleg TIC-a in PMK-ja sodelujejo še druga lokalna kulturno-športna društva. Dogajanje na placu bodo popestrili s sejemsko ponudbo ter dobro glasbo po okusu vseh generacij.

Bogat poletni vrvež bomo sklenili z odmevnimi gledališkimi imeni slovenske scene. Konec avgusta bomo z gledališko igro  Cankar strip s Pižamo, Rozo in Gombačem dali piko na i poletju v Bistrici in na Premu.   

Poletne dni so na Občini Cerknica izkoristili tudi za nekatere investicije, tako so se v minulih dneh lotili obnove tribun v cerkniški športni dvorani, kjer so zamenjali star in dotrajan pod, da bodo obiskovalci prireditev še bolj uživali, pa bodo namestili tudi nova lesena sedišča in  dodatne stole na  koleščkih. Doživetja v dvorani bodo prijetnejša tudi zaradi dodatne izolacije in akustične obloge. Obiskovalcev dogodkov je namreč čedalje več.

V Orehku pri Postojni, kjer se lahko pohvalijo z velikim številom objektov kulturne dediščine, ki so  seznamu spomenikov lokalnega pomena, to poletje obnavljajo zahodno steno pokopališke cerkvice Sv. Lovrenca.  Kot beremo v hrenovški kroniki, je bil ”Sveti Lovrenc  slavni rimski diakon, ki je umrl strašne mučeniške smrti, spečen na razbeljenem ražnju. Nad njegovim grobom v Rimu se je v 4. stoletju, ko je vladal cesar Konstantin, dvignila cerkev. V srednjem veku se je v Rimu število cerkva posvečenih Lovrencu povzpelo na 20, kar nam priča, kako priljubljen in slavljen je bil ta mučenik”. Več v Kulturnih razglednicah.