Ob koncu “športnih počitnic” smo v studio povabili hokejista Jana Urbasa. Državni reprezentant je član nemške prvoligaške ekipe The Fischtown Pinguins iz Bremerhavna. Na severu Nemčije ostaja še dve leti. V klubu je zadovoljen, tamkajšnje življenje ustreza tudi ženi in hčerki. “Bilo je lepo, ampak vsega lepega je enkrat konec,” pravi na koncu dopusta malo za šalo malo res. Janovo poletje so zaznamovale kar tri poroke, tudi njegova.
V enajstih slovenskih regijah se odvija projekt imenoval Zgodbe rok in krajev, ki želi poiskati, ohraniti in tudi s sodobnimi pristopi nadgraditi rokodelsko znanje. V občinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica projekt poteka pod okriljem Lokalne akcijske skupine Med Snežnikom in Nanosom. Projekt, ki bo potekal do konca leta, vodi oblikovalka in rokodelka Maja Modrijan. Vanj se je vključilo že okoli 40 rokodelcev. Vsi, ki delajo z rokami, pa se mu še vedno lahko pridružijo. Zmotno je, pravi Maja Modrijan, če mislimo, da pri nas ustvarjamo le z lesom in kamnom. Lahko pletete, kvačkate, izdelujete keramiko, šivate, reciklirate, se obračate k sodobnim materialom … Las bo rokodelcem, ponudil delavnice, mentorstvo in vodenje, želi pa si, da bi vzpostavil tudi razstavno-prodajni prostor.
Osebni trener in športni motivator Tibor Pranjič je uspešno in v skladu z načrt premagal pot od Pirana do Triglava. Dokler je šlo, je kolesaril, Triglav pa osvojil po severni steni očaka. Nekaj preglavic so mu na poti delale nevihte. Najbolj peklenskih je bilo zadnjih 12 km, je povedal. Projekt, ki je namenjen zbiranju sredstev za ljubljansko pediatrično kliniko, lahko vsak posameznik še vedno podpre tudi s prostovoljnim prispevkom na TRR društva Tempera.
Danes ob 19. uri bo Mirjam Cigoj na jasi pred Otoško jamo pri Postojni izvedla zvočno potovanje z gongi. Udeleženci, pravi izvajalka, naj imajo s seboj: debelejšo podlogo za ležanje, spalno vrečo, blazino, udobna oblačila svetilko in steklenico vode.
Kovod Postojna je letos partner projekta, v katerem raziskujejo možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomočjo pirolize Pyreg.
Občini Postojna in Pivka ležita na kraškem svetu, kjer gozd pokriva 60 odstotkov površja in nudi velike količine biomase oz. zelenega odpada. S primerno tehnološko predelavo bi ga bilo smiselno izkoristiti kot biooglje. Biooglje preprečuje izpiranje hranil v podtalnico, kar zagotavlja boljši izkoristek organskega gnojenja ter s tem pomembno zaščito vodnih virov, podtalnice ter posledično kraškega sveta.
Cilj dvoletnega poskusa, ki se je začel januarja in se bo zaključil decembra leta 2019, bo pridobivanje podatkov o dejanskem učinku biooglja na kmetijskih površinah. Beležili bodo stopnjo zadrževanja hranil v tleh in njihov izkoristek pri gnojenju, opazovali kakovost tal, vpliv biooglja na velikost in kakovost izdelkov. Poskus poteka sočasno v laboratoriju in v naravi.
Poskus v naravi poteka na dveh testnih poljih različnih tekstur, ki sta na območju Centralne čistilne naprave Postojna. V dvoletnem kolobarju se bodo na poljih zvrstili: koruza, pšenica in strniščni dosevek. Biooglje se bo površinama dodajalo v štirih različnih količinah in pri tem merili koncentracijo in časovno dinamiko hranil v tleh in v rastlinah ob žetvi ter kakovost pridelka.
V prvem delu projekta projektne partnerje zanimajo predvsem fizikalno-morfološke lastnosti tal.
V poskusu sodelujejo Kovod Postojna d.o.o., TMConsulting d.o.o., Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologijo in varstvo okolja, Fakulteta za kemijsko tehnologijo ter občini Postojna in Pivka.
Vir: Kovod
