Kot smo že poročali, je Družbo RS za infrastrukturo na nevaren odsek ceste Prem-Ilirska Bistrica pri odcepu za Smrje že opozorila policija.

Direkcija napoveduje takojšnje in dolgoročnejše ukrepe, ki bodo znani po podrobnejših analizah. Med ukrepe, ki so že v teku, sodijo obnova vozišča, posek drevja ob cesti, kar bo povečalo preglednost, in omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro

Direkcija trenutno podrobneje analizira in meri voziščno konstrukcijo ter tehnične elemente ceste. Če bo analiza pokazala, da so potrebni dodatni ukrepi, se bo Direkcija lotila tudi teh.

Pevski zbor Dragonarji generala Maistra zbudi pozornost, kjer koli se pojavi. Ne samo zaradi odličnega petja, tudi zaradi posebnega repertoarja in zgodovinskih uniform, v katere so oblečeni pevci. Zbor poje vojaške in domoljubne pesmi iz obdobja do konca 1. svetovne vojne in pesmi, ki jih je napisal general Rudolf Maister. Pevci skozi pesmi spoznavajo zgodovino naroda in posameznika – od regimentov do mater, ki so v vojni izgubile sinove. 

Pred mikrofon smo povabili predsednika zbora in poveljnika štajersko-koroško-kranjskega konjeniškega polka številka 5 Darka Franka. Pogovarjali smo se o delovanju zbora, habsburških porokah in pogrebih, kjer so pevci že kar malo domači, o skoraj pozabljeni slovenski zgodovini, ki se jasneje izrisuje tudi zaradi Dragonarjev in o nekem posebnem srednjeevropskem prostoru, kjer še veje nekdanji skupni duh. 

Na fotografijah: Darko Frank na čelu Dragonarjev (v temnejši uniformi,) sledita fotografiji PZ Dragonarji generala Maistra iz Linza, fotografija obiska na Češkem, fotografija z zasebnega sprejema pri Michaelu Habsburg – Lothringenu, predzadnja fotografija je nastala na eni izmed habsburških porok in na zadnji je spominski album, ki so ga Dragonarjem poklonili Habsburžani. Fotografije so iz arhiva Pevskega zbora Dragonarji generala Maistra. 

Člani Mednarodne zveze turističnih jam (ISCA) danes obeležujejo mednarodni dan turističnih jam.

Jame so čudovite, skrivnostne in veličastne,” je v poslanci zapisal predsednik ISCA Brad Wuest. Turistične jame imajo po njegovih besedah posebno vlogo pri zaščiti in ohranjanju podzemlja.

Turistične jame imajo po Wuestovih pojasnilih pomembno vlogo tudi za gospodarstvo, ustvarjajo namreč delovna mesta in prispevajo k rasti lokalnega gospodarstva.

V Sloveniji imamo največjo turistično jamo v Evropi, to je Postojnska jama, ki praznuje 200-letnico odkritja najlepših delov jame. Odprtje Postojnske jame je imelo izreden vpliv na svetovni razvoj podzemnega turizma, so ob tem zapisali v Postojnski jami in dodali: “V jubilejnem letu zato še posebej opominjamo, da smo njene lepote uspeli ohraniti predvsem zaradi našega odnosa do narave in strogih pravil, ki jim na podlagi naše prakse skušajo slediti tudi druge turistične jame v svetu.”

V Postojnski jami zagovarjajo strog bonton. V jami ohranjajo mir, opozarjajo na pomembnost čiste vode, pomembna komponenta trajnostnega razvoja pa je tudi premišljena osvetlitev, ki ne uničuje naravne dediščine.

Obiskovalce Postojnske jame navdušujeta biotska raznolikost podzemlja in skrivnostnost človeške ribice.  

Člani ISCA Postojnsko jamo priznavajo za zibelko svetovne speleobiologije. V jami so leta 1831 našli prvo jamsko živa, drobnovratnika, kar je ovrglo mnenja, da v jamah ni življenja. Kasneje so odkrili še okrog 150 drugih živalskih vrst, med njimi tudi človeško ribico. Spomnimo, da je Postojnska jama tudi prva turistična jama, v kateri so spremljali izleganje jajčec človeške ribice.

Včeraj malo po 9. uri zjutraj se je na Uncu zgodila prometna nesreča s hudimi  telesnimi poškodbami.V njej sta bila udeležena 32-letni voznik tovornega vozila in 66-letni kolesar. Policisti so ugotovili, da je voznik tovornega vozila pri vključevanju v promet, ko je zapuščal avtocesto pri Uncu, odvzel prednost kolesarju, ki je takrat pripeljal mimo po regionalni cesti v smeri Planine. Po trčenju je padel po vozišču in se poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v UKC Ljubljana. Po vseh zbranih obvestilih sledi ustrezen ukrep.

Fotografija je simbolična