Mesec: april 2018

  • PROMOCIJA SLOVENSKIH AVTORJEV

    V ponedeljek se je v primorskih splošnih knjižnicah začela nova sezona projekta Primorci beremo. Knjižnice z njim spodbujajo branje slovenskih avtorjev. Med sodelujoči knjižnicami je tudi Knjižnica Makse Samsa iz Ilirske Bistrice. Direktorica Damijana Hrabar je vesela, ker so bistriški bralci med najbolšimi in upa, da bo tako tudi letos. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ZGORNJA PIVKA V PARKU TIVOLI

    Ob 25-letnici študijskih krožkov so na velikih panojih v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli na ogled fotografije, med njimi tudi dela mentorice študijskega krožka Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke Marjete Marinčič in fotografija člana študijskega krožka Stojana Spetiča. Fotografije prikazujejo utrinke delovanja krožka v okolju Zagorja na Pivki, v bližini gradu Kalc, kjer je pred skoraj 200 leti ustvarjal rodoljub Miroslav Vilhar, pesnik, pisatelj in skladatelj.

    Vir: Marjeta Marinčič 

    • 00009MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
    • 00008MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
    • 00007MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
    • 00005MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
    • 00004MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
    • 00003MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
    • 00002MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
    • 00001MarjetaMarinčičŠtudijski krožek Naravna_in_kulturna_dediščina_Zgornje_Pivke
  • ZA POČEK BO POTREBEN NOV DPN

    Spomnimo, da je decembra Ustavno sodišče RS razveljavilo Uredbo o Državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Vlada pri pripravljanju uredbe ni upoštevala mnenja Agencije RS za okolje. Ta je v postopku sprejemanja uredbe izdala dve negativni mnenji. Sodišče je vladi dalo eno leto časa, da postopek izpelje zakonito in v skladu z ustavo. Ministrstvo za obrambo je sprva menilo, da bo dovolj, da pripravi študijo tveganja za izvir Malni, a to ne drži. Celoten postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta bo treba ponoviti. Javne predstavitve in obravnave se bodo začele jeseni. Nov državni prostorski načrt za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna prav gotovo ne bo sprejet do roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. To pomeni, da bo na Počku obveljalo stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem državnega prostorskega načrta. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • VEČ ILEGALNIH PREHODOV MEJE

    Delež prijetih ilegalnih migrantov na območju Policijske uprave Koper predstavlja 52-odstotni delež od vseh prijetih ilegalnih migrantov v Sloveniji. Lansko leto so na območju Policijske uprave Koper evidentirali 1010, leta 2016 pa 557 ljudi, ki so nedovoljeno prestopili mejo. Po državljanstvu prevladujejo državljani  Afganistana, Kosova, Pakistana, Albanije in Turčije. Največ, 563, so jih obravnavali na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica, sledita območji policijskih postaj Koper in Kozina. 

    V lanskem letu, ugotavljajo na Policijski upravi Koper, se je bistveno povečal delež oseb, ki so ob prijetju izrazile namero, da bodo v Sloveniji zaprosile za mednarodno zaščito. Za zaščito je zaprosilo 606 oseb, kar pomeni kar 60 odstotkov ilegalnih migrantov.

    Na območju Policijske uprave Koper so v prvem trimesečju letošnjega leta obravnavali 219 ilegalnih prebežnikov na kopenski meji z Republiko Hrvaško, kar je za 123,5 % več kot v enakem obdobju leta 2017, ko je bili prebežnikov 98. Po državljanstvu obravnave prevladujejo državljani Sirije. V prvem tromesečju jih je bilo 28, lani dva. Število državljanov Alžirije je z deset naraslo na 26. V prvem tromesečju so obravnavali 22 državljanov Kosova, v istem obdobju lani 14, število državljanov Afganistana se je iz 10 povzpelo na 20. Pakistana z 8 na 19 in Tunizijcev iz nič na 16.

     V prvih 15 dnevih aprila pa so policisti zabeležili dodatnih 117 nedovoljenih prehodov. V tem obdobju je 145 oseb izrazilo namero, da bodo v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito.

    Največkrat osebe za ilegalne prehode državne meje izberejo poti na območju PP Ilirska Bistrica, v bližini mejnih prehodov Jelšane in Starod, pridejo pa tudi peš po železniški progi Šapjane–Ilirska Bistrica. Na območju PP Piran sta to območji v bližini mejnih prehodov Sečovlje in Dragonja ter na območju PP Koper Podgorje, Tuniši in Hrvoji.