Ekstremni koles Peter Vesel je letošnjo sezono zaključil z zmago na Brazil ride-u. Po krajšem premoru ga jutri že čaka kolesarjenje po poteh Martina Krpana, a ta izziv bo potekal v sproščenem vzdušju. Udeleženci bodo uživali na krajši 35- kilometrski in daljši 100-kilometrski dolgi poti. Kolesarsko druženje je namenjeno vsem, ki so pripravljeni kolesariti sredi naravne in ob kulturni dediščini. Kolesarji bodo druženje zaključili s piknikom, a tudi do tja bo treba prikolesariti, saj bo na Slivnici. 

V drugi polovici oktobra je novo sezono začelo Strelsko društvo Postojna. V sezono stopa zadovoljno, saj ima za treninge odlične pogoje. Društvo je že pred leti uredilo strelišče za mali kaliber, letos pa je poskrbelo še za obnovo zračnega. Pred mikrofon smo povabili predsednika društva Marjana Hebarja. Ponosen je, ker jim tekmovalcev ni treba iskati drugod.

V sredo so v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica odprli potujočo razstavo Arhivi  – zakladnice spomina.

Vodja projekta Andrej Nared, sicer namestnik direktorja Narodnega arhiva Slovenije, je zbranim predstavil razstavo, ki predstavlja izbor najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko najbolj pomembnega gradiva, ki ga hranijo osrednji državni, regionalni in cerkveni arhivi pri nas.

»To je najzahtevnejši in največji razstavni projekt slovenskih arhivov,« je povedal na odprtju. Dokumenti, ki so jih arhivisti iz desetim arhivov izbrali, segajo od 9. stoletja do leta 1990. Razstavo so simbolično sklenili z rezultati plebiscita Republiške volilne komisije.

Dokumente predstavljajo v šestnajstih različnih sklopih. Leta 2015 so jih v Narodnem muzeju Slovenije spremljali še izvirni dokumenti. Danes, ko razstava potuje po Sloveniji, pa so dokumenti predstavljeni na šestnajstih panojih s pomenljivimi imeni. Na panoju Davki nam pijejo kri,je na ogled tudi odlomek urbarja za Cerknico. Ob vsakem dokumentu, ki je na fotografijah, je sicer zapisana tudi razlaga, pa vendar so bili zbrani v cerkniški knjižnici sinoči veseli Naredovega vodenja po razstavi.

Zbrane je nagovorila tudi Marjana Kos. Ena izmed soavtoric projekta prihaja iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ustanove, ki zbira, obdeluje in hrani arhivsko gradivo z Notranjske.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je kulturna ustanova, ki s svojim domoznanskim udejstvovanjem presega delovanje splošne knjižnice. Direktorica Marija Hribar je obiskovalce presenetila in razveselila z dvema najavama. Decembra, ob 130. obletnici rojstva, bo enega izmed dogodkov posvetila pisatelju Ivanu Matičiču, saj po novem hrani tudi njegovo dediščino. Poskrbela pa je tudi za slovenski prevod dela Tobiasa Gruberja Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain. Kot je dejala Marija Hribar, je bil po Steinbergu to nov korak v razumevanju delovanja Cerkniškega jezera in zato nadaljevanje zgodbe, ki se je začela že z Valvasorjem. Tako bomo  že tretje ključno delo iz zgodovine raziskav presihajočega Cerkniškega jezera od 6. decembra naprej brali v slovenščini. 

V fotografski objektiv nismo ujeli le odprtja razstave. Na odprtju je namreč del svoje bogate domoznanske zbirke na ogled postavila Knjižnica Jožeta Udoviča. Videli smo izvirnik Gruberjevega dela. Slovenski prevod bodo v knjižnici predstavili 6. decembra. Obiskovalci so vsi ogledali tudi najstarejšo knjigo, ki jo hrani knjižnica. Izšla je leta 1595, v njej je tudi zemljevid Cerkniškega jezera. Ivan Matičič pa je dan svojega odhoda v vojsko zapisal z rdečim svinčnikom. 

V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna bo zvečer vodja programov v Društvu Projekt človek Dora Par, sicer gestalt družinska psihoterapevtka, predavala o vzgoji otrok v digitalni dobi. Pred predavanjem smo jo povabili na krajši pogovor. Spregovorila je o vsebini svojega predavanja, dotaknili pa smo se tudi nevarne zasvojenosti, ki na otroke in mladostnike ne preži več na ulici, ampak v domači sobi in jo vprašali tudi, koliko časa otroci sploh lahko preživijo za računalnikom ali pametnim telefonom v roki.

Predavanje  bo Dora Pal namenila staršem, mladostnikom in učiteljem.

Foto: Projekt Človek 

Grandhotel Adelsberg je sredi 70-ih let 19. stoletja zrasel na mestu, kjer danes stoji Dijaški dom SGLŠ Postojna. V času, ko je bila Postojna že povezana z železnico in so ljudje pogosto obolevali za jetiko, slovela kot kraj s svežim zrakom, kar so oglaševali po vsej Evropi. Pred hotelom je bil lepo urejen park, imel pa je tudi zelenjavni vrt, ki je zalagal hotelsko kuhinjo.  Privlačil je predvsem petičneže iz Trsta, pa tudi drugih mest in držav, obiskalo pa ga je tudi kar nekaj kronanih glav. V današnjih Kulturnih razglednicah nas je skozi zgodovino hotela popeljala zgodovinarka Alenka Čuk iz Notranjskega muzeja Postojna