Knjiga Vožnja v svobodo s podnaslovom 21 korakov, kako premagati strahove na poti k uresničitvi svojih sanj je prvenec Logatčanke Nataše Kogoj, v katerem avtorica ponuja odgovore na dileme, strahove in vprašanja, s katerimi se srečujemo na poti do uresničitve svojih ciljev. Knjiga je napisana kot učbenik oziroma priročnik, rdeča nit pa so osebne zgodbe, s katerimi se je Kogojeva srečala na svojih coachingih.
Danes in jutri bo v Logatcu potekal največji dnevno-nočni skavtski orientacijski izziv Jakec. Letos ga logaški skavti pripravljajo že dvajsetič. Letošnje geslo je »Bodi ti – tak, kot si!«. Sodelovalo bo več kot 700 skavtov iz celotne Slovenije.
Letošnji dobitnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka je Drago Mislej Mef, “duhoviti Primorec s smislom za mediteransko improvizacijo”, ki v slovenskem kulturnem prostoru ustvarja že več kot štirideset let. Ježkovo nagrado podeljuje RTV Slovenija v želji, da bi vzpodbudila izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Mef bo nagrado uradno prejel v televizijski oddaji, ki bo na sporedu 5. novembra. Na Radiu 94 se mu bomo posvetili kar dvakrat. Ker v ponedeljek praznuje, ga bomo najprej poslušali v oddaji Pet ob petih. Njegovemu ustvarjanju pa se bomo posvetili v dneh okoli podelitve priznanja.
Mef je pisec besedil popevk in glasbenik, avtorski pesnik (kantavtor), avtor scenarijev različnih glasbenih prireditev in televizijskih oddaj, organizator izolskih “dogodkov z okusom”, glasbenih etno-festivalov, novinar in urednik v različnih primorskih medijih, založnik in kolumnist, tenkočutni radijski kramljač, skupnostni aktivist in neumorni animator človeških duš, so zapisali na RTV Slovenija.
Kot je v obrazložitvi spomnila žirija, ga mnogi poznajo predvsem kot pisca besedil za pop glasbenike in skupine. Je avtor besedil številnih uspešnic skupin Prizma, Bazar, Kameleoni, Kalamari, Halo, Avtomobili, Ana Pupedan, Tabu ter pevcev in pevk, kot so Tinkara Kovač, Anika Horvat, Lara Baruca, Monika Pučelj, Bilbi, Slavko Ivančič, Tulio Furlanič in drugi.
Med naslovi njegovih uspešnic so Portorož 1903, Dober dan, še zaspan, Amerika, Lahko noč, Piran, Veter z juga, Črta in Ko mene več ne bo. Napisal je okoli 500 besedil zase in za druge, bil je skoraj “aboniran” na nagrado za najboljše besedilo na festivalu Melodije morja in sonca, nagradili pa so ga tudi na ponovno oživljeni Slovenski popevki.
“Osebnost in ustvarjalnost Draga Misleja Mefa segata dlje od površne pozornosti javnosti, v širše družbene odnose in prostore, v sfere medsebojnih človeških odnosov, ki jih zna s svojo prijetno naravo narediti vsaj znosnejše, če ne že pristnejše in toplejše. Od vseh talentov, ki mu jih je naklonila mati narava – od veščine pisanja, duhovitega pripovedovanja do igranja kitare – je prav v sočutni človečnosti nemara najbolj blizu hudomušnemu Ježkovemu duhu, njegovi prodorni misli in ironiji (nikoli pa cinizmu!), ki ga posebej časti po Franetu Milčinskem imenovana ertevejevska nagrada,” so sporočili iz nacionalne medijske hiše.
Po mnenju žirije Mefa odlikuje dobronamerna človeška natura. V razdejani družbeni in medijski krajini v različnih medijih govori in piše o tistem nekaj, kar se je imenovalo kolektivni duh in pripadnost. Tistem, kar nas je delalo boljše. Z zanj značilno lahkotnostjo z vsakim živim bitjem najde stik in, če le more, nesebično pomaga. Vzame si čas za zgodbe drugih, njihove usode nehote najdejo odmev v njegovih besedilih.
Bil je tudi vselej zgodbar. Besedila, ki jih Mef piše zase ali druge, so zapomljiva tudi zaradi otipljive življenjskosti. “Današnja individualizirana izkušnja sprejemanja popularnih kulturnih vsebin zelo ustreza potrošniški družbi; ponudniki kulturno-zabavnih atrakcij se skušajo maksimalno prilagajati željam posameznikov, ki še nikoli doslej niso imeli tolikšnega vpliva na ponudbo vedno bolj plehkih vsebin v območju minljive mimobežnosti.” Mef pa vztraja, tudi z ustvarjanjem v skupini Mef&NOB. “Nihče ne zveni kot on, kadar pripoveduje svoje zgodbe,” še piše v obrazložitvi nagrade.
Finančni del nagrade bo lavreat namenil mladim glasbenim ustvarjalcem, ki se na začetku svojih poti dostikrat soočajo tudi s pomanjkanjem sredstev.
Lani je Ježkovo nagrado dobila Desa Muck.
Foto: izola.info
Na povabilo Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Loška dolina bo jutri ob 18. uri v telovadnici osnovne šole v Starem trgu zapel Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Krajevna organizacija je Tržačane na obisk povabila ob bližajočem se 19. oktobru. Predsednik organizacije Ivan Plos, pravi, da se praznovanju občinskega praznika pridružijo vsako leto in hkrati obeležijo obletnico napada na Lož. Več v prispevku.
Foto: Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič
V Kulturnem društvu Kalunca raziskujejo in ohranjajo tradicijo klekljanja na Krasu. Zato so zgodbi o čipki Maksa Fabianija posvetili celo leto. To soboto bo na Velikem Dolu pravi klekljarski festival pod nazivom Po Fabianijevih sledeh. Maks Fabiani je leta 1922 narisal vzorec za klekljano čipko, prt z motivom krizantem, ki ga je goriški Zavod za umetno obrt podaril italijanski kraljici Jeleni Savojski. Za čipko se je izgubila vsaka sled, ohranjena pa je fotografija dekleta s čipko v roki, klekljarice iz Idrije, ki je darilo izročila kraljici
Jutri bodo začeli z delavnico klekljanja z žico, ki bo motivno povezana s prtom in nadaljevali s predavanjema Mojce Ferle iz Mestnega muzeja Ljubljana in avtorice vzorca Rosite D’Ercoli, ki je zgodbo o Fabianijevi čipki izbrskala iz arhivov. Po tem bodo predali prt predstavniku Občine Komen in s tem prispevali novo poglavje štanjelski razstavi o Maksu Fabianiju.
Dogodek bodo popestrili z ocenjevanjem čipkastih jabolčnih pit, ki ga bosta vodila Peter Patajac in Milena Štolfa.