Projekt Hiše izročila iz Dolenje vasi V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila je dobil nagrado oziroma posebno omembo ob letošnjem izboru najvišjih nagrad Evropske unije za kulturno dediščino oziroma nagrad Europa Nostra. Pogovarjali smo se z direktorico Hiše izročila Ljobo Jenče.
Debela griža pri Volčjem gradu je eno najslikovitejših in najbolje ohranjenih nižinskih prazgodovinskih gradišč na Krasu. Gradišče Debela griža je ostanek mogočnega utrjenega obroča iz obdobja bronaste in železne dobe. O gradišču in ne nazadnje odnosu do dediščine smo se pogovarjali z Goranom Živcem. Podjetnik s Krasa je leta 2014 ustanovil neprofitni zavod Krasen Kras. Za zaščito in prezentacije gradišča Debela griža ter vlaganje v kulturno dediščino mu je Slovensko muzejsko društvo letos podelilo častno Valvasorjevo priznanje. Kot pravi nagrajenec, danes njegov hobi dobiva podjetniške dimenzije. Dobro tudi ve, na kakšen način pritegniti pozornost obiskovalcev. Gradišča na Krasu, je ugotovil, so nastala takrat kot največje egiptovske piramide. Za obzidje Debele griže so porabili več materiala kot za viadukt na Črnem kalu. Toliko kamenja lahko na kup zloži tisoč moških, ki bi tri leta delali deset ur dnevno. Zavod Krasen Kras sicer čaka še veliko dela. Trenutno čistijo teren, da ga bodo lažje pregledali z visokotehnološkimi kamerami za globinsko snemanje tal. Če bo potrebno, kakšen artefakt zaščititi pred plenilci, ga bodo izkopali, sicer pa nameravajo gradišče predstaviti z računalniškimi izrisi. Z Goranom Živcem smo se pogovarjali tudi o tem, kdo so bili prebivalci gradišča Debela griža, in zakaj meni, da njihovih ostankov ne bodo nikoli našli. Poslušaj.
Goran Živec (tretji z levi v prvi vrsti) na podelitvi Valvasorjevih priznanj. Foto: arhiv Zavoda Krasni Kras
Logaška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti bo danes ob 19. uri v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte pripravila regijsko srečanje literatov seniorjev osrednje Slovenije. Na srečanje je prijavljenih kar štirideset avtorjev. Aljoša Harlamov bo izbral najboljše avtorje, ki se bodo predstavili na državnem srečanju novembra v Idriji.
V Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki je včeraj potekala slovesnost ob začetku mednarodne vojaške vaje Jadranski udar – Adriatic Strike 2017. Vaja s približno 500 udeleženci iz 20 držav, ki jo v Sloveniji pripravljajo šestič zapored, bo na širšem območju države in v njenem zračnem prostoru potekala do sobote. Usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja bo potekalo v šestih različnih krajih po državi, tudi na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, kjer bodo zračna plovila, tanki, minometi in topovi zagotavljali ognjeno podporo.
Na vaji poleg slovenskih vojakov sodeluje še približno 250 pripadnikov oboroženih sil Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Danske, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Latvije, Litve, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, ZDA ter kot opazovalke še Jordanije.
Zaradi zagotavljanja varne izvedbe vaje ter varnega in neprekinjenega zračnega prometa bodo med vajo začasne dnevne zapore zračnega prostora nad območji delovanja, in sicer med 9. in 12., 14. in 17. ter 20. in 23. uro. Večji del bo usposabljanje potekalo v vidnem delu dneva, vse aktivnosti na delovnih točkah pa bodo končane do 23. ure, streljanje s težko oborožitvijo pa bodo zaključili do 21. ure.
Aktivnosti na terenu bodo potekale po vnaprej določenem scenariju in bodo za okolico kolikor bo mogoče nemoteče, saj bo na terenu le manjče število vojakov in vojaških vozil, uporaba manevrskega streliva bo minimalna, udeleženci pa se bodo z vozili premikali po javnih cestah in utrjenih gozdnih poteh.
Na letošnji vaji, ki jo bo organiziralo in vodilo poveljstvo 15. polka vojaskega letalstva, se bodo usposabljali ze certificirani usmerjevalci združenega ognja, posadke strelnih platform, poveljniki čet in načrtovalci združenega ognja.
Usmerjevalec združenega ognja svetuje poveljniku na terenu o uporabi zračne in drugih vrst ognjene podpore (ladijske, minometne ali artilerijske) in njeni pravilni uporabi ter ob delovanju nadzoruje izvedbo. Zagotavlja tudi podporo z izvidovanjem poti, spremstvom konvojev in nadzorom okolice, s čimer je vzpostavljena celovita zaščita lastnih sil.
Foto: Slovenska vojska
Urška Poje je mlada slovenska biatlonska reprezentantka. Tekmuje tako v mladinski kot članski konkurenci, v kateri je bila dolgo časa najmlajša biatlonka v svetovnem pokalu. 20-letna športnica prihaja iz Lipsenja ob Cerkniškem jezeru, njen matični klub pa je Smučarski klub iz Loške doline. Pred mikrofon smo jo povabili na začetku poletja in jo ujeli skorajda med treningom. Drži, da je biatlon zimski šport, a zanj je treba trdo delati vse leto. Urška Poje si bo med poletjem privoščila le teden morja in kakšen dan lenarjenja. Več pa ne. “Telo je preveč navajeno na gibanje,” razlaga. Ko je doma, trenira sama. Samodisciplina je bila potrebna na začetku, zdaj pa ne več, je povedala mlada športnica, ki se bo po končani športni gimnaziji za nekaj let posvetila samo športu. Najraje, je povedala v pogovoru za Radio 94, tekmuje v Oslu.