Ob najugodnejšem razpletu bi DARS lahko že konec meseca začel rekonstrukcijo primorske avtoceste med Uncem in Postojno v obe smeri. Rekonstrukcija vozišča je načrtovana v skupni dolžini 5,6 kilometra v smeri Kopra in Ljubljane, vključno z voziščem viadukta Ravbarkomanda pa 6,3 kilometra v posamezni smeri, kar pomeni nekaj manj kot 13 kilometrov trase avtoceste.

V okviru obnove vozišča bodo razširili tudi odstavne pasove na 3,5 metra ali meter več kot doslej. Tako bodo povečali prometno varnost. Načrtujejo tudi: razširitev voziščne konstrukcije v srednji ločilni pas in odstavnega pasu za vzpostavitev prometne zapore tipa C po sistemu 2+2, kar pomeni promet po štirih začasnih prometnih pasovih in možnost vzpostavitve tretjega prometnega pasu t.i. »hard shoulder« v času prometnih konic. Povezali bodo prekinjeni obstoječi pas za počasni promet na smernem vozišču avtoceste od Unca proti Postojni v dolžini kilometra. Na tem odseku bodo zgradili nove odstavne niše in v »nezeleni izvedbi«  uredili srednji ločilni pas. Poskrbeli bodo za novo meteorno kanalizacijo; prestavili bodo kabelsko kanalizacijo, sistem klica v sili in telekomunikacijske vode. Obstoječi portal  sistema nadzora in vodenja prometa (SNVP bodo nadomestili z novim, ki bo segal čez celotno širino avtoceste. V skupni dolžini kilometra bodo rekonstruirali tri podvoze in poskrbeli za več novih podpornih zidov.

Rehabilitacija viadukta Ravbarkomanda bo zajela sanacijo podpore konstrukcije, sanacijo  prekladne konstrukcije z razširitvijo prečnega prereza in zunanjih prednapetih kablov, ojačitev konzol prekladne konstrukcije, zamenjavo dilatacij, asfalta in hidroizlolacije, izvedbo novih hodnikov in robnih vencev. Na viaduktu bodo jeklene varnostne ograje zamenjali z betonsko in zamenjali sistem za odvodnjavanje.

Začetek del je odvisen od uspešno izvedenega javnega razpisa, trenutno teče pritožbeni rok. V najugodnejšem primeru bi lahko začeli konec meseca. Ocenjena investicijska vrednost del je 23 milijonov evrov – brez DDV. Približno 15 milijonov bo DARS odštel za dela na trasi, osem milijonov pa za viadukt. Dela bodo potekala v dveh gradbenih sezonah.

Letošnja dela obsegajo rekonstrukcijo ceste in objektov v razdalji 6,3 kilometra na smernem vozišču avtoceste proti Ljubljani in rehabilitacijo viadukta Ravbarkomanda v isti smeri ter rekonstrukcijo 5,5 kilometra vozišča v smeri proti Postojni. Minimalen rok za izvedbo je 165 dni od uvedbe izvajalca v delo. Drugi del, predviden v gradbeni sezoni 2018, zaobjema rehabilitacijo viadukta v smeri proti Ljubljani. Izvajalec naj bi za ta dela porabil najmanj 123 dni od uvoda v delo. Posamezni del rekonstrukcije mora biti zaključen v eni gradbeni sezoni in ne sme biti prekinjen zaradi zimskih razmer.

Odsek je prometno zelo obremenjen. Na Darsu zatrjujejo, da bodo obnovitvena dela organizirali na način, da bo promet še vedno urejen po dveh, sicer zoženih pasovih v vsako smer vožnje.

Na Ptuju je ta konec tedna potekala že 28. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Skoraj šestdeset slovenskih in zamejskih kmetij je na njej predstavljalo skoraj 1200 različnih izdelkov in  svoje dobrote prejelo tudi nagrade in priznanja. Strokovne komisije so dobrote senzorično ocenile že med koncem februarja in sredino maja. Notranjsko-primorska regija je bila že tradicionalno uspešna na področju mlečnih izdelkov. Odlično se je odrezala Irena Žužek iz Slovenske vasi pri Pivki. Zlata priznanja je prejela za albuminski ovčjo in kravjo skuto, sadni ovčji jogurt in trdi kravji sir, s srebrom je komisija ocenila njena trdi ovčji sir in navaden ovčji jogurt. Irena Žužek je za albuminsko ovčjo skuto prejela tudi znak kakovosti. Družinska kmetija Štemberger iz Vrbice pri Ilirski Bistrici je zlata priznanja prejela za kozji namaz z dodatki česna in peteršilja, mehki kozji sir in kozjo skuto, srebrnega pa za kozji namaz z dodatkom oliv. Kmetija Žgajnar iz Studenca na Postojnskem je zlati priznanji osvojila z navadnim jogurtom in albuminsko skuto. Za jogurt z okusom gozdnih sadežev in vanilije sta zlati priznanji odšli na kmetijo Gabrovce v Rovte. Na Kmetiji Mihelčič v Grahovem so se zlatega priznanja razveselili za sladko skuto.

Naše kmetije so se odlično odrezale tudi v drugih kategorijah.

Na kmetiji Pr´ Petrič v Jakovici pečejo odlično špehovko, saj so zanjo prejeli zlato priznanje. Zlata je tudi njihova klobasa za kuhanje, srebrn pa suh želodec. Med, ki ga je predstavil Logatčan Drago Govekar, je postal zlat. Krofe za zlato peče Ester Kranjec iz Kožljeka pri Begunjah na Cerkniškem, bronasta beli pšenični in mešani pšenični kruh pečejo pri Špilarjevih v Grahovem. Andrej Vidmar iz Studenega pri Postojni je za svojo slivovko prejel bronasto priznanje. Na ocenjevanju je sodelovala tudi kmetija Pri Dragarju iz Čabra v Gorskem kotarju. Za kuhan mladi sir je ta kmetija s sosednje Hrvaške prejela srebrno priznanje, bronastega pa za sir čabranski škripavac.

Pojem Dobrote slovenskih kmetij je uveljavljena blagovna znamka.
Znak Dobrote slovenskih kmetij katerekoli barve zagotavlja kakovostna živila z znanim poreklom, iz lokalno pridelanih surovin, predelana pretežno na tradicionalen način.

Foto: organizatorji dogodka 

Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa ter Občina Pivka sta minuli ponedeljek pripravila slovesnost ob odkritju spominske plošče priljubljenemu pivškemu zdravniku dr. Adolfu Kinkeli, ki je zaslužen, da je Pivka dobila zdravstveno postajo. Ploščo na pročelju Zdravstvene postaje v Pivki so odkrili sin dr. Adolfa Kinkele dr. Nikolaj Kinkela, njegovi nekdanji sodelavci in  župan Robert Smrdelj.

Foto: Valter Leban 

V Ilirski Bistrici so v začetku tedna obeležili 50-letnico Kettejeve bralne značke. Pred 50-imi leti so namreč osnovnošolci iz Osnovne šole Dragotina Ketteja prejeli priznanja za branje, ki so jih poimenovali po domačem pesniku Dragotinu Ketteju. Letošnji zaključek bralne značke za bistriške osnovnošolce je minil v znamenju obiska pisateljice Cvetke Bevc. Zaigrala je del svojega mladinskega romana Desetka, ki je bil med drugim izbran za projekt Rastem s knjigo ter nominiran za nagradi desetnica in večernica. Pisateljica pa je spregovorila tudi o sebi in omenila svoj roman Škampi v glavi, ki je s svojim naslovom nasmejal, v resnici pa govori tragično zgodbo.

Nordijska hoja je učinkovita in zelo dostopna telesna aktivnost. Vse bolj je priljubljena tudi na Notranjskem. Tekaški trener in vaditelj nordijske hoje Izak Hribar Meden vodi kar dve skupini. Prva se zbira pri gradu Snežnik v Loški dolini in druga na Cerkniškem jezeru. Da je nordijska hoja priljubljena, ne preseneča, pravi. Primerna je za vse generacije in ni drag šport. Potrebujemo le športno obutev in palice. Za razliko od “navadne” hoje je s pomočjo palic pri nordijski hoji aktivno celo telo. Poudarja pa, da se moramo pravilne nordijske hoje naučiti. 

Foto: Izišport