Na območju Policijske postaje Postojna že celo leto beležijo večje število prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, še posebej pereča sta zadnja dva meseca. Letos so vozniki pod vplivom alkohola ali drog povzročili 21 prometnih nesreč, lani 13. V štirinajstih nesrečah je nastala premoženjska škoda, z lažjimi telesnimi poškodbami se je končalo šest nesreč, nesrečo s hudimi poškodbami pa je v Matenji vasi povzročil ruski državljan. Policisti so zato poostrili kontrolo, obvestili medije ter opozorili občini Postojna in Pivka. Bližajoča se martinovanja in novoletne zabave jim dela gotovo ne bodo olajšali, pravi pomočnik komandirja na Policijski postaji Postojna Boštjan Žnidaršič. 

Jesen je čas za gledališče, pravijo v Teatru Harlekin iz Postojne in v petek ob 20. uri vabijo v domači kulturni dom na premiero igre Ko te šiša. Tako so gledališčniki naslovili svojo priredbo gledališke komedije Kovači srbskega avtorja Miloša Nikolića. V izvirniku so akterji liki, ki so bili aktualni v času po drugi svetovni vojni, Harlekin pa je dogajanje prestavil v čas po zadnji vojni na Balkanu. 

Minuli konec tedna so se tekačice in tekači na koncu Dolenje vasi pri Cerknici pomerili na zadnjem teku ELGONova Notranjskega tekaškega pokala. Skupaj s cicitekači se je teka ob Karlovici udeležilo skoraj 125 tekačic in tekačev.

Udeleženci zadnjega letošnjega teka NTP so se začeli zbirati pri Lovrencu, kjer so tekaški dan začeli najmlajši, ki so se pomerili v ciciteku na 200 metrov, sledili pa so jim osnovnošolci, med katerimi je že nekaj obetavnih tekačev. Odrasli tekači in tekačice so se podali na 9,7 km dolgo razgibano krožno progo ob Cerkniškem jezeru, Javorniku ter in ob Rakovem Škocjanu Najhitrejši je bil Andrej Lindič, ki je samo dan prej slavil na ekstremni tekaški preizkušnji Veliki Javornik half vertical kilometer. Drugo mesto si je pritekel mladi Jaka Grže iz AK Postojna, tretji pa je bil Kristjan Ipavec iz Idrije. Pri dekletih je slavila že lep čas nepremagljiva Kristina Bele iz AK Pivka,  druga je bila njena večna tekmica na tekmah NTP-ja, Katarina Ožbolt (TKD Sovica), na najnižjo stopničko pa se je tokrat zavihtela Bojana Levstek iz ŠD Lončar. Zaključna prireditev ELGONove Notranjskega tekaškega pokala bo v Kulturnem domu v Cerknici,  8. novembra ob 18.00, ko bodo udeleženci vseh tekov dobili priznanja, najboljši in najhitrejši pa pokale.

Foto: TKD Sovica 

Na območju Policijske postaje Postojna je poraslo število prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so jih obravnavali kar dvajset, v enakem obdobju lani pa trinajst.

Da bi zmanjšali število nesreč, ki jih povzročijo vinjeni vozniki, so policisti na območju Policijske postaje Postojne prejšnji teden izvedli več kratkih poostrenih nadzorov.  Poleg manjših so zaznali tudi tri hujše prekrške in kršitelje. V okolici Postojne so ustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila, doma iz okolice Ljubljane, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, policisti smo mu vozilo zasegli in zoper kršitelja podali obdolžilni predlog. Drugi, 32-letni voznik iz Pivke, je v Postojni zjutraj vozil pod vplivom alkohola. Elektronski alkotest je pokazal kar 0,60 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Dan zatem so zjutraj v Pivki ustavili 38-letnega domačina, njegova vožnja že na videz ni bila zanesljiva. Policisti so med kontrolo ugotovili, da voznik ne uporablja varnostnega pasu, pri spremembah smeri vožnje pa svoje namere ni pravočasno in nedvoumno nakazal. Kontroli se je najprej poskusil izogniti z vožnjo po lokalni cesti. Ko se je končno ustavil, so ga preizkusili tudi z alkotestom, ki je po pravilni uporabi pokazal kar 0,89 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Ker vozniku ni bilo mogoče na drugačen ustrezen način preprečiti udeležbe v prometu, so zanj odredili pridržanje na policijski postaji. Zoper oba voznika, ki sta vozila pod vplivom alkohola, so policisti podali obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Postojni. Sodišču predlagajo, da kršiteljema izreče ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Alkohol, opozarjajo policisti, najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot …  V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje,  neuporabo smernih kazalcev, ustavljanje pri zeleni luči in vožnja v rdečo luč … 

Arhivsko društvo Slovenije ob dnevu slovenskih arhivov bienalno podeljuje Aškerčevo nagrado in priznanje. Letošnji dobitnik nagrade za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike je Peter Pavel Klasinc, Aškerčevo priznanje gre v roke Andreju Naredu za vodenje in realizacijo projekta slovenskih arhivov Arhivi – zakladnice spomina. Vrhunec projekta predstavlja razstava, ki je bila na ogled v Narodnem muzeju Slovenije, po zaprtju v muzeju pa živi naprej kot potujoča razstava, ki v skromnejši obliki gostuje v soorganizaciji partnerskih arhivov po Sloveniji. Razstava po prepričanju komisije za nagrade postavlja mejnik tako v kakovosti kot tudi razsežnosti predstavljanja arhivske kulturne dediščine na Slovenskem in predstavlja izbor najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko pomembnega gradiva, ki ga hranijo osrednji državni, regionalni in cerkveni arhivi. Dr. Andrej Nared izvira iz Dobca pri Cerknici, osnovno šolo je obiskoval v Cerknici, gimnazijo v Postojni in se v Ljubljani vpisal na zgodovino. Leta 2008 je na filozofski fakulteti zagovarjal disertacijo Izoblikovanje kranjskih deželnih stanov in deželnozborskega postopka. Od leta 1998 je zaposlen v Arhivu RS, kjer je bil skrbnik za arhivske fonde najstarejših (samo)upravnih organov in nekatere tematske zbirke, v zadnjih letih je namestnik direktorja. Poleg znanstvene monografije Dežela – knez – stanovi (2009) je med drugim objavil okrog 20 znanstvenih razprav. Od leta 2011 dalje je vodil ekipo projekta Arhivi – zakladnice spomina, pri katerem je sodelovalo deset slovenskih arhivov. 

Foto: ZRC SAZU