Mineva leto, odkar so v Notranjskem muzeju Postojna odprli razstavo Muzej krasa, zato muzej vabi na obisk, zvečer pa še na ogled filma o Steinbergu. Kot je povedala Tina Poljšak, so v muzeju z obiskom razstave zadovoljni, obisk pa želijo še povečati in z evropskimi sredstvi razstavo še dopolniti. Prisluhni.
Javni zavod Kraške lekarne lekarniško dejavnost opravlja v šestih občinah ustanoviteljicah in z zdravili oskrbuje okoli 57 tisoč ljudi. Kraške lekarne trenutno zaključujejo širitev prostorov v Pivki, preurejajo prostore v Ilirski Bistrici, še letos pa bodo še eno enoto odprle v Postojni in podružnico na Prestranku. Več v prispevku.
Mrežo Parkov Dinarskega loka (Dinaric arc parks) vodi Svetovni sklad za naravo (WWF), vanj so vključena tudi slovenska zavarovana območja. V četrtek se je mreži pridružilo enajst novih članov, med njimi tudi Notranjski regijski park in Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Organizacija povezuje parke od Alp do Albanije. Združenje je temelj za strokovno sodelovanje, sodelovanje za lažje reševanje podobnih izzivov, ki si jih območja delijo, povezovanje v turizmu in tudi povezovanje za lažje pridobivanje projektov financiranih iz različnih svetovnih fondov. Zavarovana območja Dinaridov so prepoznana kot izjemna naravna in kulturna vrednota območja.
Po dveh shodih občanov v zvezi z vzpostavitvijo azilnega centra v Logatcu se tej tematiki niso izognili niti na sinočnji, spet eni od maratonskih sej logaškega občinskega sveta. Kot gostje so seji prisostvovali tudi nekateri krajani, ki živijo v neposredni bližini azilnega centra. Medtem ko so svetniki imeli pomisleke nad delovanjem države in Evropske unije, ki še zdaj nimata strategije obvladovanja migrantskih tokov, krajane skrbi za svojo varnostjo in varnostjo premoženja. Med drugim so predlagali, da se azilni dom preimenuje v , denimo, začasni center za tujce, ali kako drugače, kar ne bi bilo pravno zavezujoče in prebivalcem tega centra ne bi omogočalo, da se svobodno gibljejo po vsem območju. Logaški svetniki so vnovič, že tretjič, razpravljali o strategiji kulture za obdobje 2016-2019, ki bo med drugim osnova za prijave na razpise. Tudi tokrat so nanjo imeli številne pripombe, na koncu pa so jo, preimenovano v lokalni program, potrdili. Blanka Markovič Kocen.
Delamaris je v letu 2015 dosegel 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, dobiček v tem obdobju pa je ocenjen na 669.000 evrov. Tako so presegli številke iz leta prej, ko so čisti prihodki od prodaje znašali 13,43 milijona evrov, podjetje pa je zabeležilo dobrih 363.000 evrov dobička. Čeprav v edinem slovenskem proizvajalcu ribjih konzerv, ki je sicer del skupine Pivka, še nimajo revidiranih podatkov za leto 2015, pa so omenjene številke vsekakor vzpodbudne. Delamaris sicer zaposluje skupno 91 oseb, dodatne zaposlitve pa za zdaj niso predvidene. Med pomembnejšimi investicijami so izpostavili nedavno postavitev novih skladiščnih prostorov Delamaris Kal v vrednosti 300.000 evrov. (sta)