Te dni v Postojni poteka že jubilejni 40. tabor Košarkarske zveze Slovenija za fante. Mladi trenirajo dvakrat dnevno, vsak dan igrajo tekme in imajo še veliko drugih aktivnosti, deležni pa so tudi obiska znanih košarkarjev in košarkaric. Eden izmed njih, Marko Milič se je ustavil tudi v našem studiu.
Prostovoljno gasilko društvo Vrh Svetih Treh Kraljev se pripravlja na praznovanje 85-letnice. Slavnostno sejo bodo pripravili v petek, v soboto pa še gasilko parado in veselico, najpomembneje pa je, da bo društvo v soboto prevzelo tudi novo gasilko vozilo. O društvu in njegovi, ne samo gasilski, pač pa tudi povezovalni vlogi, smo se pogovarjali s predsednikom PGD Vrh Svetih Treh Kraljev Antonom Kokljem.
V ponedeljek je toča klestila po brkinskih vaseh, najhuje je bilo na Preložah in Ostrožnem Brdu. Toča, debela kot jajce, je poškodovala od petdeset do šestdeset stanovanjskih objektov, uničila je poljščine in klestila sadno drevje. Obnova bo brez pomoči težko stekla, v poškodovanih hišah živijo starejši ljudje z nizkimi dohodki.
Toča v Brkinih. Foto: ilirska-bistrica.si
V Sloveniji je štorkelj več kot konec 70. prejšnjega stoletja, okoli 250 parov. V Dilcah pri Postojni je mladiček letošnjega legla štorkelj včeraj dobil obroček, ornitologi bodo tako zbirali podatke o njegovih selitvah. Še pred nekaj leti smo štorklje občudovali samo v Prekmurju, zdaj pa so poselil že dimnike na Razdrtem, v Planini, Martinjaku, na Dilcah, v Novi vasi … in še bi lahko naštevali. Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije nam je razložila, da se štorklje iz vzhodne polovice države selijo k nam, ker so naši ekstenzivni travniki naravi precej bolj prijazni kot intenzivno kmetijstvo v Prekmurju.
Fotografija je nastala leta 2014 v Novi vasi na Blokah. Pri iskanju podatkov o štorkljah pri nas, smo fotografijo našli na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Leglo je bilo slovenski fenomen, saj je iz njega poletelo kar šest mladičev!
Grad Šteberk ima v srcu Notranjcev posebno mesto. Čeprav je bil opuščen v 16. stoletju, mogočne ruševine še danes vzbujajo spoštovanje, o vitezih Šteberških pa so se med ljudstvom ohranile številne legende. Najbolj znana, o nastanku Cerkniškega jezera, govori o notranjskima Romeu in Juliji – sinu in hčerki graščakov s Šteberka in Karlovca. Vsak na svojem bregu jezera sta živela v hudi jezi … Omenjena legenda je prevzela tudi arheologa in kastelologa Juana Pabla Maschia, ki na pomen ohranjanja kulturne dediščine opozarja z digitalnimi rekonstrukcijami porušenih gradov. V okviru Projekta Feniks je izdelal tudi rekonstrukcijo gradu Šteberk. Danes ob 19. uri bo pripravil predavanje in 3-D rekonstrukcijo gradu predstavil v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Juan Pablo Maschio pravi, da gre za zanimiv grad. Njegov stavbni razvoj se je začel v srednjem veku in se zaključil v renesansi. Najtežja, je povedal, je bila rekonstrukcija romanskega jedra, saj so se od njega povečini ohranili le temelji. Razvaline, meni, so vredne pozornosti in obnove.
Grad in dvorec Šteberk na upodobitvi iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Zanimivo, grajske razvaline so se ohranile, razvaline dvorca pa ne.
