Konec avgusta bo znano, ali bo Kovinoplastika Lož dobila novega večinskega lastnika. Vodstvo družbe pooblaščenke je namreč konec julija podpisalo pogodbo o prodaji 62-odstotnega deleža v Kovinoplastiki Lož družbi KJK investicije 5, ki je v lasti luksemburško-finskega finančnega sklada. O prodaji bodo na skupščini 29. avgusta odločili lastniki družbe pooblaščenke, ker pa se vsi lastniki ne strinjajo s tem, sta dva delničarja podala nasproten predlog, po katerem bi družba pooblaščenka nadaljevala pogajanja z dolenjskim podjetjem Plastoform Šmarjeta in drugimi ponudniki. Poleg tega naj bi Družbi za upravljanje terjatev bank predlagali še podaljšanje roka za izpolnitev zavez za šest mesecev. Lastništvo družbe pooblaščenke je zelo razpršeno, saj so delničarji večinoma zaposleni in nekdanji zaposleni, zato je težko napovedati, kateri predlog – če sploh kateri –, bo dobil potrebno podporo. Če ne izglasujejo nobenega, je negotova tudi usoda pooblaščenke, saj rok za poplačilo dolga slabi banki ni več daleč. 

V Dolenjah pri Jelšanah je včeraj ob 16.45 prometno nesrečo povzročila 30-letna voznica osebnega avtomobila iz okolice Ljubljane, ki na cesti od Ilirske Bistrice proti Jelšanam pri zavijanju v levo ni pustila mimo osebnega avtomobila iz nasprotne smeri, ki ga je vozil 43-letni državljan Češke. V obeh vozilih so bili še trije potniki, v vozilu 30-letnice stari 61, 5 in 3 leta, v vozilu 43-letnika pa potniki, stari 42, 8 in 10 let. Vseh osem udeleženih se je v nesreči poškodovalo, odpeljali so jih v ljubljansko (državljane Slovenije) in izolsko bolnico (državljane Češke). Povzročiteljici glede na trenutne podatke sledi plačilni nalog. Cesta je bila zaprta do 19.48, ko je bil promet ponovno popolnoma sproščen, medtem pa je bil urejen obvoz.

Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete  Univerze v Ljubljani je oktobra 2014 začel raziskovalni projekt, ki razkriva številčno stanje, ogroženost in povezanost populacij človeških ribic v naših jamah. Živalim s kože vzamejo vzorec sluzi, jih izpustijo in postopek ponovijo po enem letu ter upajo, da bodo ujeli čim več istih človeških ribic. Raziskovalci so se v zadnjih dneh mudili v Planinski jami, pred mikrofon smo povabili dr. Petra Trontlja.  FOTOGALERIJA  Foto: Valter Leban 

Gledališka skupina Medvedje Brdo  je to poletje naštudirala gledališko igro  z naslovom Cvetje v jeseni, po istoimenski povesti slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja. Premiera predstave bo danes ob 20.30 v letnem gledališču Medvedje Brdo, do konca avgusta bodo igro ponovili še sedemkrat.  Pod režijo se je podpisal Bogdan Žerjal, v igri nastopa štirinajst igralcev, glavni vlogi bosta oblikovala Maja Nagode in Jože Gladek. 

Foto: cvetjevjeseni.si 

Podlubniki najbolj intenzivno napadajo smreke na ljubljanskem, blejskem in postojnskem območju, vse bolj pa gozdarje preseneča prodiranje lubadarja na višje nadmorske višine, kjer ga doslej niso zasledili. Navkljub za lubadarja neugodni pomladi pa gozdarji pričakujejo tudi letos okrog dveh milijonov kubičnih metrov posekanih smrek. lubadar se letos še naprej krepi v krajevnih enotah Logatec, Vrhnika in Ljubljana, seli pa se tudi na območja Litije in Škofljice ter v nižinske predele Kamnika in Domžal. 

Na območju postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so letos za posek označili že 150.000 kubičnih metrov s podlubniki okuženih smrek. “Govorimo o stoletnem napadu podlubnikov,” je za STA poudaril vodja območja Andrej Smrekar.

 Največja žarišča so v nižinah postojnsko-pivške kotline, na območju Postojnskih vrat, širše obrobje Planinskega polja, nižine Cerkniške kotline in Loške doline.

Letos pa se lubadar dviguje na višje ležeča območja, saj tudi tam beležijo vse več žarišč. To je zaskrbljujoče in se kaže kot posledica podnebnih sprememb. Včasih lubadarja na 1000 metri nadmorske višine nismo srečali, sedaj pa že zaznavamo žarišča tudi tam, saj se ozračje tam segreva, toplejše temperature pa vztrajajo dalj časa,” še opozarja Smrekar. Topla jesen lahko pomeni podaljšanje razvojnih ciklov in tudi najmanj eno novo generacijo, kar predstavlja samo na območju Postojne več 10.000 kubičnih metrov lesa.

Tolminska območna enota zavoda za gozdove pa je sporočila, da se  največ novih žarišč pojavlja na Nanosu. (STA)