Arhivsko društvo Slovenije ob dnevu slovenskih arhivov bienalno podeljuje Aškerčevo nagrado in priznanje. Letošnji dobitnik nagrade za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike je Peter Pavel Klasinc, Aškerčevo priznanje gre v roke Andreju Naredu za vodenje in realizacijo projekta slovenskih arhivov Arhivi – zakladnice spomina. Vrhunec projekta predstavlja razstava, ki je bila na ogled v Narodnem muzeju Slovenije, po zaprtju v muzeju pa živi naprej kot potujoča razstava, ki v skromnejši obliki gostuje v soorganizaciji partnerskih arhivov po Sloveniji. Razstava po prepričanju komisije za nagrade postavlja mejnik tako v kakovosti kot tudi razsežnosti predstavljanja arhivske kulturne dediščine na Slovenskem in predstavlja izbor najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko pomembnega gradiva, ki ga hranijo osrednji državni, regionalni in cerkveni arhivi. Dr. Andrej Nared izvira iz Dobca pri Cerknici, osnovno šolo je obiskoval v Cerknici, gimnazijo v Postojni in se v Ljubljani vpisal na zgodovino. Leta 2008 je na filozofski fakulteti zagovarjal disertacijo Izoblikovanje kranjskih deželnih stanov in deželnozborskega postopka. Od leta 1998 je zaposlen v Arhivu RS, kjer je bil skrbnik za arhivske fonde najstarejših (samo)upravnih organov in nekatere tematske zbirke, v zadnjih letih je namestnik direktorja. Poleg znanstvene monografije Dežela – knez – stanovi (2009) je med drugim objavil okrog 20 znanstvenih razprav. Od leta 2011 dalje je vodil ekipo projekta Arhivi – zakladnice spomina, pri katerem je sodelovalo deset slovenskih arhivov. 

Foto: ZRC SAZU

Policisti sporočajo, da so v petek zvečer  na cestninski postaji v Postojni ustavili osebni avtomobil.  38-letni voznik in 40-letni sopotnik, oba iz Postojne, sta imela pri sebi manjšo količino belega prahu, sumijo, da gre za heroin, dve grudi hašiša, 10 g marihuane, 5 stekleničk metadona in 5 tablet s seznama prepovedanih drog. Prepovedano drogo so jima zasegli, sledil je hitri postopek. Voznik je odklonil strokovni pregled, zato so mu policisti odvzeli vozniško dovoljenje, sledi še obdolžilni predlog. 

V soboto popoldan je policiste občan obvestil, da po avtocesti od Logatca proti Uncu pelje voznik osebnega avtomobila BMW vsaj 200 km/h. Policisti so ga ustavili, ko so na razdalji enega kilometra izmerili povprečno hitrost vozila 174 km/h. Sledi  plačilni nalog.

V nedeljo so policisti  pri kontroli počivališča Studenec, v smeri Postojne, odkrili osebni avto Ford ranger, bele barve, z nameščenimi italijanskimi registrskimi tablicami, ki je bil beležen kot ukraden. Policisti, ki obvestila še zbirajo, so vozilo že vrnili lastniku.

V nedeljo dopoldan je v Ilirsko Bistrico s Hrvaške pripeljal vlak, na katerem so policisti odkrili devet ilegalnih prebežnikov, ki so bili  skriti med hlodovino vlakovne kompozicije. Tujcem (državljanom Alžirije, Eritreje, Libije in Maroka) so zaradi kršitve (čl. 45-9, zveza 27/1 ZNDM-2) izrekli globo,ki je niso plačali. Zavrnili so jim vstop v državo. Zavrnitev tujcev pa so zvečer opravili na Mejnem prehodu Jelšane.   

Na cesti Senožeče – Divača je nepridiprav Postojnčanki vlomil v parkiran osebni avto in ji ukradel  torbico, v kateri je imela osebno in zdravstveno izkaznico, vozniško dovoljenje, dve bančni kartici in 50 evrov. Oškodovana je za približno 400 evrov.

Domačija Pr’ Petrov iz Logatca  je del profane stavbne dediščine z letnico 1871.  Andrej Korenč in Anja Sedej  sta jo preoblikovala v Štalo na Brodu, ki bi jo lahko umestili v kategorijo socialnih eksperimentov. Predstavlja tudi vaško kulturno in družabno točko. Na domačiji, ki deluje neprofitno, potekajo manjši koncerti, predavanja, razstave in drugi družabni dogodki. 

Večgeneracijski center že nekaj let dobro dela v Loški dolini, želijo pa si ga tudi ostale občine v regiji. Loška dolina, Bloke, Cerknica, Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica so zato letos pristopile k skupnemu projektu. V Ilirski Bistrici so po selitvi vrtca v nove prostore zanj dobili tudi ustrezno mesto.

Čeprav v prispevku govorimo o o celovečernem koncertu Mešanega pevskega zbora Postojna, ki bo v dvorani glasbene šole Postojna danes ob 19. uri, smo se uvodoma ustavili pri ferlanizmih. Ferlanizem, pravijo v zboru, je spontano in največkrat nezavedno izrečeni izrek iz ust zborovodje MePZ Postojna v želji, da bi pevci čim jasneje in celoviteje dojeli umetniško poanto. Učinkuje z elementom presenečenja in jezikovno bravuroznostjo, je pronicljivo zamišljen in izrečen z zanosom. Zbor je prve ferlanizme prepoznal že na samem začetku sodelovanja z zborovodjo in duhovite prebliske odtlej vestno zapisuje ter deli. Avtor izrekov je zborovodja Mirko Ferlan, ki po sedmih letih zapušča Mešani pevski zbor Postojna. Zvečer bo še zadnjič stopil pred postojnske pevce in pevke, skupaj so ustvarili precej vidnih in odmevnih dosežkov. Pred tem smo ga povabili na krajši pogovor.