V Cerknici, rojstnemu mestu, skladatelja, pevca in glasbenega pedagoga Frana Gerbiča, bo Zveza slovenskih glasbenih šol danes podelila Gerbičeve nagrade in priznanja. Zveza jih na področju glasbenega šolstva podeljuje za življenjsko delo in za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja.  Letos bodo podelili dve nagradi in tri priznanja. Za življenjsko delo bo zveza nagradila skladatelja, dirigenta in pedagoga Tomaža Habeta ter profesorico violončela Zdenko Kristl Marinič. Oba sta tudi Škerjančeva nagrajenca. Trije glasbeni pedagogi, ki bodo prejeli priznanje Frana Gerbiča, pa so profesorji flavte, pozavne in kitare Ana Kavčič Pucihar, Mihael Švagan ter Irena Pajtler.  Slavnostni govornik na 12. podelitvi Gerbičevih nagrad in priznanj, ki bo danes ob 16. uri v Kulturnem domu Cerknica,  bo predsednik republike Borut Pahor.

V  Vezanih ploščah in Lameliranem programu,  hčerinskih podjetjih pivške družbe Javor v likvidaciji, včeraj stroji v dopoldanski izmeni niso delali. Delavci so spontano prekinili delo. Prekipelo jim je, saj niso dobila za včeraj obljubljene februarske plače. Prejeli so le 100 evrov za januar. V zraku so še stroški prehrane in potni stroški za december, neuradno je slišati tudi, da niso plačani niti prispevki. Ko je likvidacijski upravitelj in direktor obeh podjetij delavcem obljubil, da bodo do petka dobili del dolgovanega denarja, so z delom nadaljevali. A le do petka, pravijo. Sicer pa se bodo danes nadaljevali pogovori  med likvidacijskim upraviteljem in predstavniki sindikata.

Naslednji finalist, za katerega boste lahko glasovali v finalnem delu akcije Ona ali on 2015 decembra, je zdravnik iz Loške doline dr. Dušan Baraga, po izboru stanovskih kolegov tudi splošni zdravnik leta 2014. Poslušaj.

Delo v  Vezanih ploščah in Lameliranem programu,  hčerinskih podjetjih pivške družbe Javor v likvidaciji, se je v včerajšnji dopoldanski izmeni ustavilo. Dolgovi podjetja do 120-ih delavcev se kopičijo iz meseca v mesec. Situacijo nam je razjasnil Peter Kovač, predsednik sindikata. Poslušaj.

Po drugi svetovni vojni so v Sloveniji zgradili Pohorsko vzpenjačo, nihalno žičnico na Veliko Planino (1963), kabinsko žičnico iz Ukanca na Vogel (1964) in še mnoge druge, zaradi pomanjkanja denarja, pa ni bila realizirana vzpenjačo. Ob pregledovanju dokumentacije in iskanju gradiva za razstavo smo naleteli na delno že izdelane načrte vzpenjače na Nanos. Zamejski  Slovenec,  ljubitelj gora in podjetnik iz Križa/Santa Croce (IT), ki za enkrat želi biti še neimenovan,  je pripravljen sofinancirati večinski delež investicije za postavitev vzpenjače na Nanos.  V prid izgradnji vzpenjače gre tudi nedavno v obratovanje dana vetrna elektrarna ob vznožju Nanosa, ki bi vzpenjači lahko zagotavljala ekološko čist vir energije. Več v Planinskih novicah ob 15.15.